VSK Sodba II Cpg 42/2018

Jedro

Ob odločanju 30.6.2016 Nadzorni svet še ni razpolagal s poročilom revizorja in se logično do njega ni mogel opredeliti (v zapisniku 10. redne seje NS je celo navedeno, da revizija še poteka). Gre za kršitev, ki ni nepomembna, kot to želi prikazati pritožnica. Temeljna naloga nadzornega sveta je nadzor vodenja poslov družbe. V skladu s tem so tudi razdeljene pristojnosti med organi družbe glede letnega poročila. Sestavi ga Uprava, vendar je zaradi pomena letnega poročila (prikazuje, kako je družba poslovala in v kakšnem stanju je, predstavlja podlago za delitev morebitnega dobička) sprejeto šele, ko ga sprejme nadzorni svet in sicer potem, ko ga preveri v skladu z določbo 282. člena ZGD-1. Za velike in srednje družbe, za družbe z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in za dvojne družbe zaradi pomena teh družb in zaradi enakopravnega obravnavanja vseh delničarjev oziroma družbenikov, že zakon določa, da ne zadošča le preverjanje s strani nadzornega sveta, temveč je potrebna tudi neodvisna revizija. Namen revizorjevega dela je namreč zagotovitev izvedenskega in od poslovodstva neodvisnega poročila nadzornemu svetu, ki na ta način lahko kvalitetno uresniči svojo naloga nadzora. Sprejem letnega poročila brez revizorjevega poročila je zato v nasprotju s temeljnimi dolžnostmi nadzornega sveta, saj je navsezadnje od vsebine revizorjevega poročila običajno odvisen obseg dolžnosti preveritve letnega poročila iz prvega odstavka 282. člena ZGD-1. Letno poročilo, ki je bilo sprejeto, ne da bi bilo preverjeno v skladu z določbo 282. člena ZGD-1, je na podlagi drugega odstavka 401. člena ZGD-1 nično.

Izrek

I. Pritožba zoper odločitev o glavni stvari se zavrne in se v točki I potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožbama zoper odločitev o pravdnih stroških se delno ugodi, tako da se sklep o stroških (točka II izpodbijane odločbe) spremeni, tako da mora tožena stranka tožeči stranki namesto 2.462,92 EUR plačati 2.020,57 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 428,38 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Novi Gorici ugotovilo, da sta nični letno poročilo in konsolidirano letno poročilo tožene stranke za leto 2015, tožena stranka pa mora tožečim povrniti njihove stroške postopka v znesku 2.462,92 EUR. Iz razlogov sodbe izhaja, da imajo tožniki pravni interes za odločanje o ničnosti letnega poročila, letno poročilo in konsolidirano letno poročilo pa sta nični, ker ob sprejemanju še nista bili revidirani.

2. Zoper sodbo se pritožujeta obe stranki.

3. Tožeča stranka se pritožuje zoper odločitev o stroških, saj meni, da ji sodišče neupravičeno ni priznalo stroškov za dva odgovora na pritožbo, saj ne gre za vsebinsko enaki vlogi, poleg tega je pri prvi vlogi šlo za izjavo o stranski intervenciji. Sodišče brez navedbe razlogov tožnikom tudi ni priznalo stroškov za šesto pripravljalno vlogo, ki je bila vložena v skladu s pozivom sodišča.

4. Tožena stranka se pritožuje zoper sodbo v celoti. Najprej opozarja, da je sodišče napačno ugotovilo pravni interes tožnikov, saj je abstraktno delniško pravico vsakega delničarja izenačilo s konkretnim pravnim interesom delničarja. Zgolj poenostavljeno je sledilo trditvam tožene stranke, da bo morala skupščina obravnavati letno poročilo in ga spremeniti, pri čemer naj bi delničarji s spremembo lahko odločalo celo o uporabi dobička. Pravica do odločanja o letnem poročilu ni originarna pravica vsakega delničarja, tudi izvedeno pravico pa bi lahko kvečjemu pripisali kvalificiranemu delničarju (ki jim po zakonu pripada pravica do dopolnitve dnevnega reda ali sklica skupščine), tega pogoja pa tožniki ne izpolnjujejo. Ker skupščina ni bila veljavna, je nastala situacija, ko delničarji izven okvirov skupščine samostojno napadajo letno poročilo in s tega vidika konkretnega interesa tožniki niso izkazali. Tožena stranka v nadaljevanju nasprotuje prestrogi razlagi določb o ničnosti letnega poročila. Po mnenju pritožnice je napačna tudi odločitev o stroških, saj je vrednost spora le 4.500,00 EUR, zato odmera nagrade v višini 4.312 točk Odvetniške tarife (OT) že na prvi pogled ne pije vode.

5. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka pritrdila razlogom sodišča prve stopnje in predlagala zavrnitev pritožbe. Opozarja, da gre za situacijo, ko nadzorni svet letnega poročila ni potrdil, zato je skladno z drugim odstavkom 293. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) za sprejem pristojna skupščina. Opozarja na kršitev pravice do pritožbe, če bo pritožbi ugodeno in sodba spremenjena.

6. Pritožba zoper odločitev o glavni stvari ni utemeljena, pritožbi zoper odločitev o pravdnih stroških pa sta delno utemeljeni.

7. V tej zadevi je sodišče prve stopnje odločilo že drugič. Prvič je bila sodba v delu, v katerem se je nanašala na ugotovitev ničnosti letnih poročil razveljavljena, saj sodišče svoje odločitve o ničnosti letnega poročila ni obrazložilo glede na določbo 401. člena ZGD-1.

8. Tožeča stranka je trdila, da na dan 30.6.2016 poročila revizorja še ni bilo, saj sta poročili revizorja KPMG datirani z dnem 12.7.2016. Takrat je mandat Nadzornega sveta, ki naj bi letno poročilo sprejel, že iztekel, zato NS ni mogel sestaviti poročila za skupščino in zavzeti stališča do revizorjevega poročila ter svojega poročila predložiti Upravi kot to določa 282. člen ZGD-1. Tožniki so torej uveljavljali ničnost iz drugega odstavka 401. člena ZGD-1. Ta določa, da je letno poročilo nično, če nadzorni svet pri sprejetju letnega poročila ni ravnal v skladu z 282. členom ZGD-1, to je, ni ravnal v skladu s svojimi pristojnostmi v zvezi z letnim poročilom. Namen letnega poročila je zagotoviti ustrezne informacije o premoženjskem in finančnem položaju družbe in o tem, kako je družba v posameznem letu poslovala. Gre za temeljni interes delničarjev, da so s poslovanjem družbe pravilno seznanjeni, kar predpostavlja, da je letno poročilo sprejeto po pravilnem postopku. Sodišče prve stopnje je zato tožnikom utemeljeno priznalo pravni interes. Sklicevanje na sodbo tega sodišča Cpg 8/2016 ni relevantno, saj so v zadevi Cpg 8/2016 delničarji uveljavljali ničnost letnega poročila iz razloga po 1. točki prvega odstavka 401. člena ZGD-1, ki je prvenstveno namenjena varovanju interesa upnikov in javnega interesa.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja dejstva (ki za pritožbo niso več sporna): Nadzorni svet tožene stranke je dne 30.6.2016 potrdil letno poročilo in konsolidirano letno poročilo za leto 2015, poročilo je bilo revidirano¹ šele 12.7.2016 (datum na poročilu revizorja). Nadzorni svet v sestavi, ki ji je že prenehal mandat, je o letnem poročilu dodatno odločal 13.7.2016, ko je obravnaval letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom in ju potrdil. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da odločanje 13.7.2016 ni bilo veljavno in je pravni položaj enak, kot če tega odločanja ne bi bilo. Zato tudi odločanje 13.7.2016 na odločitev, ali je letno poročilo nično, nima nobenega vpliva.

10. Predmet odločanja v tej zadevi je torej letno poročilo in konsolidirano letno poročilo za leto 2015, kot je bilo sprejeto na seji Nadzornega sveta tožene stranke 30.6.2016². Nobenega dvoma ni, da ob odločanju 30.6.2016 Nadzorni svet še ni razpolagal s poročilom revizorja in se logično do njega ni mogel opredeliti (v zapisniku 10. redne seje NS je celo navedeno, da revizija še poteka). Gre za kršitev, ki ni nepomembna, kot to želi prikazati pritožnica. Temeljna naloga nadzornega sveta je nadzor vodenja poslov družbe. V skladu s tem so tudi razdeljene pristojnosti med organi družbe glede letnega poročila. Sestavi ga Uprava, vendar je zaradi pomena letnega poročila (prikazuje, kako je družba poslovala in v kakšnem stanju je, predstavlja podlago za delitev morebitnega dobička) sprejeto šele, ko ga sprejme nadzorni svet in sicer potem, ko ga preveri v skladu z določbo 282. člena ZGD-1. Za velike in srednje družbe, za družbe z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in za dvojne družbe zaradi pomena teh družb in zaradi enakopravnega obravnavanja vseh delničarjev oziroma družbenikov, že zakon določa, da ne zadošča le preverjanje s strani nadzornega sveta, temveč je potrebna tudi neodvisna revizija. Namen revizorjevega dela je namreč zagotovitev izvedenskega in od poslovodstva neodvisnega poročila nadzornemu svetu, ki na ta način lahko kvalitetno uresniči svojo naloga nadzora. Sprejem letnega poročila brez revizorjevega poročila je zato v nasprotju s temeljnimi dolžnostmi nadzornega sveta, saj je navsezadnje od vsebine revizorjevega poročila običajno odvisen obseg dolžnosti preveritve letnega poročila iz prvega odstavka 282. člena ZGD-1³. Letno poročilo, ki je bilo sprejeto, ne da bi bilo preverjeno v skladu z določbo 282. člena ZGD-1, je na podlagi drugega odstavka 401. člena ZGD-1 nično. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna.

11. Tožniki so zahtevali, da sodišče ugotovi ničnost Letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila družbe C. H. d.d., družba pooblaščenka, Družba za upravljanje holding naložb, za leto 2015. Taka oznaka letnega poročila zadošča in se tudi ujema z nazivom poslovnega poročila kot je objavljeno v sistemu AJPES (priloga A 149). Jasno pa je, da se glede na časovne meje pravnomočnosti lahko nanaša le na dejansko stanje, kakršno je bilo ob zaključku glavne obravnave na prvi stopnji. Zato pritožbeno sodišče tudi ni upoštevalo in se opredeljevalo do dopolnitve pritožbe, ki jo je tožena stranka poslala po izteku roka za pritožbo in ki se je nanašala na ravnanja tožene stranke po zaključku glavne obravnave.

12. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo zoper odločitev o glavni stvari kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Glede pravdnih stroškov

13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta delno utemeljeni obe pritožbi. Vrednost spora, ki je podlaga odmeri, je bila do razveljavitve prve sodbe 44.800,00 EUR, v ponovljenem sojenju pa 6.400,00 EUR. Pri odmeri stroškov je treba upoštevati, da so imeli vsi tožniki samo enega pooblaščenca, kar po določbi tretjega odstavka 7. člena Odvetniške tarife (OT) pomeni, da se nagrada poviša za skupaj 60 %. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog za povrnitev stroškov v delu, v katerem se nanaša na odgovor na pritožbo stranskih intervenientov. Glede na vsebino pritožbe, dejstvo, da je bila vsebinsko praktično enaka pritožba vložena s strani tožene stranke, strošek odgovora na pritožbo ni bil potreben strošek postopka v smislu 155. člena ZPP. Je pa zahtevek delno utemeljen, kolikor se nanaša na odgovor na predlog za stransko intervencijo v višini 80 točk. Nagrada za odgovor na pritožbo tožene stranke tako znaša 1.800 točk, za predlog za popravni sklep 80 točk, za tri pripravljalne vloge v ponovljenem sojenju (tudi šesto) skupaj 960 točk, za udeležbo na naroku za glavno obravnavo 360 točk, za čas odsotnosti iz pisarne 120⁴ točk in za materialne stroške 34 točk. Odvetniku pripada še kilometrina v znesku 80,00 EUR in DDV na odvetniške storitve. Skupaj znašajo stroški, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki, 2.020,57 EUR.

14. Ker tožena stranka v pritožbenem postopku (glede odločitve o glavni stvari) ni uspela, mora nasprotni stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 428,38 EUR (nagrada za odgovor na pritožbo, povečana za zastopanje več oseb, materialni stroški in DDV na odvetniške storitve). Stroške v zvezi s pritožbo zoper odločitev o stroških pa glede na delni uspeh nosi vsaka stranka svoje.

-------------------------------
¹ Gre za letno poročilo in konsolidirano letno poročilo, ki po določbi 57. člena ZGD-1, morata biti revidirani.
² Neveljavnosti tega sklepa kot korporacijskega pravnega akta tožniki v tožbenem zahtevku niso izrecno uveljavljali. Dvomi v zvezi s pristnostjo zapisnika seje NS so tudi sicer v nasprotju z ostalimi navedbami tožnikov in v nasprotju s tožbenim zahtevkom. Če bi držalo, da letno poročilo ni bilo sprejeto, potem ni mogoče govoriti o ničnosti letnega poročila.
³ Primerjaj P. Podgorelec: Zagotavljanje pravilnosti sestave in objave letnega poročila – 60.a člen ZGD-1, Podjetje in delo, 2013. št. 1, str. 21.
⁴ Po določbi 6. člena OT gre za nadomestilo za porabljeni čas, ko odvetnik ni mogel opravljati drugih del in zato ni odvisno od števila strank v predmetni zadevi.

Datum zadnje spremembe:

31.05.2018

Podobni dokumenti:

• Sklep VIII Ips 85/99
• VSK sodba in sklep Cpg 8/2016
• VSRS Sklep III DoR 19/2022