VSK Sklep I Cpg 62/2018

Jedro

Z začetkom postopka osebnega stečaja pridobi upravitelj upravičenje kot zakoniti zastopnik zastopati stečajnega dolžnika tudi pri pravdnih (procesnih) dejanjih, ki imajo lahko vpliv na stečajno maso (prvi odstavek 386. člena in smiselno drugi odstavek 245. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 97. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre v konkretni pravdi za terjatev, ki ima lahko vpliv na stečajno maso. Čeprav gre za nedenarno terjatev (ki pa vsebinsko vpliva na priglašeno terjatev stečajnega upnika - prve toženke), namreč zahtevek na ničnost kreditne pogodbe brez dvoma v konkretnem primeru vpliva na obseg stečajne mase, saj se je z navedeno kreditno pogodbo tožeča strank (sedaj stečajna dolžnica) zavezala kot solidarni porok in plačnik, da bo toženi banki namesto glavnega dolžnika poravnala zapadle obveznosti iz te kreditne pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se pritožba tožnice z dne 10.10.2017 zavrže.

2. Zoper ta sklep se je pritožila tožnica in v pritožbi navedla, da njeni odnosi s stečajnim upraviteljem niso najboljši. V pritožbi opozarja, da sta se s stečajnim upraviteljem dogovorila, da se zoper sodbo ne bo pritožil, čeprav je jasno, da so praktično vsi vlagatelji ničnostnih tožb kreditnih pogodb z valutno klavzulo v švicarskih frankih s takšnimi tožbami uspeli. Sodišče je tudi sicer napačno postopalo, ker je pritožbo zavrglo, ne da bi predhodno vprašalo stečajnega upravitelja, ali odobri tožničino procesno dejanje. Dejstvo je tudi, da okoliščina, da če je tožnica dolžna banki, to namreč ne vpliva na stečajno maso. Gre zgolj za terjatev do stečajne mase, pri čemer pa v stečajno maso spada premoženje v P. V danem primeru torej ne gre za premoženje, ki bi lahko vplivalo na obseg stečajne mase, pač pa gre zgolj za terjatev, ki pomeni, da bi bila tožnica v primeru uspeha manj zadolžena. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje kršilo tudi 25. člen Ustave Republike Slovenije, saj je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov. Pritožnici je bila kršena tudi določba iz 1. člena Protokola št. 12 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sicer pa pritožnica tudi opozarja, da je podala predlog za razrešitev stečajnega upravitelja v konkretnem osebnem stečaju.

3. Stečajni upravitelj je po pooblaščenem odvetniku K. podal odgovor na pritožbo tožeče stranke in v tej pisni vlogi navedel, da tožnica zlorablja procesna opravila ter povzroča nepotrebno delo in stroške stečajni masi. Pritožbo z dne 5.1.2018 je vložila osebno in brez soglasja oziroma naknadne odobritve stečajnega upravitelja, kar je počela tudi v primeru ostalih procesnih dejanj, ki jih je storila po izdaji sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da ima tožnica pravni interes za vložitev obravnavane pritožbe, zato je pritožbeno sodišče v konkretnem primeru opravilo vsebinsko pritožbeno presojo.

6. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni zmotno uporabilo materialnega prava, prav tako pa ni storilo nobene procesne kršitve; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

7. Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena, kar pomeni, da je procesno sposoben v mejah svoje poslovne sposobnosti. Z začetkom postopka osebnega stečaja pridobi upravitelj upravičenje kot zakoniti zastopnik zastopati stečajnega dolžnika tudi pri pravdnih (procesnih) dejanjih, ki imajo lahko vpliv na stečajno maso (prvi odstavek 386. člena in smiselno drugi odstavek 245. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 97. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre v konkretni pravdi za terjatev, ki ima lahko vpliv na stečajno maso. Čeprav gre za nedenarno terjatev (ki pa vsebinsko vpliva na priglašeno terjatev stečajnega upnika - prve toženke), namreč zahtevek na ničnost kreditne pogodbe brez dvoma v konkretnem primeru vpliva na obseg stečajne mase, saj se je z navedeno kreditno pogodbo tožeča strank (sedaj stečajna dolžnica) zavezala kot solidarni porok in plačnik, da bo toženi banki namesto glavnega dolžnika poravnala zapadle obveznosti iz te kreditne pogodbe (notarski zapis Pogodbe o kreditu in Sporazuma o ustanovitvi hipoteke na vknjiženi nepremičnini – priloga A2). Tožničina poslovna sposobnost (in posledično tudi procesna sposobnost) je torej v konkretni pravdi omejena, zato bi lahko tožnica vložila pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, le po stečajnem upravitelju, oziroma bi moral stečajni upravitelj že vloženo pritožbo naknadno odobriti. Ker do tega ni prišlo (stečajni upravitelj pritožbe zoper omenjeni sklep ni vložil, čeprav je bil s strani sodišča prve stopnje pravilno pozvan, da lahko to stori), oziroma je stečajni upravitelj po pooblaščenem odvetniku v pisni vlogi (odgovor na pritožbo z dne 27.3.2018) izrecno izjavil, da tožnici za vsa njena samostojna procesna dejanja v konkretnem postopku ne daje odobritve (vključno s sporno pritožbo) iz razloga, ker soglaša s sodbo sodišča prve stopnje (zaradi sporne valutne klavzule v kreditni pogodbi ne more biti nična celotna kreditna pogodba), je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo pritožbo z dne 10.10.2017, ki jo je tožnica samostojno (brez odobritve stečajnega upravitelja) vložila zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje z dne 26.9.2017. Ker gre v konkretnem primeru za pooblastila, ki jih je pridobil stečajni upravitelj po samem zakonu, tudi po oceni sodišča druge stopnje ne morejo biti kršene ustavne pravice, na katere se sklicuje stečajna dolžnica v obravnavani pritožbi.

8. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

9. Tožeča stranka oziroma stečajni upravitelj tožeče stranke, zastopan po odvetniku K.,nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka, saj niso izpolnjeni zakonski pogoji (154. in 155. člen ZPP), da bi ti stroški bremenili toženo stranko.

Datum zadnje spremembe:

31.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 551/2020
• VSL sklep Cst 291/2016
• VSL sklep I Cpg 367/2010