<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep I Ip 444/2017

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2018:I.IP.444.2017
Evidenčna številka:VSK00008808
Datum odločbe:31.01.2018
Senat, sodnik posameznik:Špela Prodan (preds.), Tatjana Markovič Sabotin (poroč.), Boženka Felicijan Hladnič
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:izvršba na nepremičnini - oddelitev s prevzemom - konstitutivni učinek vpisa delitve v sodni register - univerzalno pravno nasledstvo v zvezi s prenesenim premoženjem - prenos terjatve na novega upnika - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - pravne posledice vpisa oddelitve s prevzemom v sodni register

Jedro

1. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZIZ izvršbo dovoli sodišče tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. V skladu z določbo 623. člena ZGD-1 se oddelitev s prevzemom opravi s prenosom posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha, na prevzemne družbe. Pri tem se na prevzemno družbo prenesejo vse pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem, glede katerega prevzemna družba postane univerzalni pravni naslednik. Do prenosa premoženja pride z vpisom delitve v sodni register (1. točka drugega odstavka 635. člena ZGD-1), torej po samem zakonu, s prenosom terjatve se je na novega upnika prenesla tudi hipoteka (148. člen SPZ). Vpis premoženjskih pravic na prevzemno družbo v zemljiški knjigi pa je le deklaratornega značaja. Vpis hipoteke v zemljiško knjigo nima oblikovalnega, ima pa publicitetni učinek, z vpisom se vzpostavi učinek hipoteke do tretjih, torej tudi do zemljiškoknjižnega lastnika. Upnik pa je z zatrjevanim prehodom hipoteke in navedbami v predlogu hkrati predlagal tudi spremembo zaznambe imetnika hipoteke.

Izrek

I. Pritožbi upnika zoper sklep z dne 21. 11. 2016 se ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka izreka) razveljavi ter zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožba prvega in drugega dolžnika zoper sklep z dne 14. 10. 2017 se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških upnika v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 21. 11. 2016 se pridrži za končno odločbo. Dolžnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 14. 10. 2017.

Obrazložitev

Glede sklepa z dne 21. 11. 2016

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka ugodilo predlogu za izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve in dovolilo predlagano izvršbo na nepremičnino - posamezni del stavbe 1 v solasti prvega in drugega dolžnika, vsakega do 1/2, predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na ostale dolžnike in nepremičnine zavrnilo (2. točka izreka) ter odločilo, da mora dolžnik upniku povrniti 55,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev obveznosti dalje (3. točka izreka).

2. Zoper 2. točko izreka navedenega sklepa se pritožuje upnik in navaja, da je izvršbo predlagal zoper dolžnike kot lastnike nepremičnin, na katerih so bile v korist upnika oziroma njegovega pravnega prednika ustanovljene zastavne pravice po Sporazumu o zavarovanju, sklenjenem v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa opr. št. SV 1/2010 z dne 24. 12. 2010, s katerim je bila v okviru notarskega zapisa sklenjena tudi kreditna pogodba, pri čemer je bila zastavna pravica na nepremičninah ustanovljena v zavarovanje terjatve upnika na podlagi kreditne pogodbe v višini 2.200.000,00 EUR. Pogodbene stranke so kasneje podpisale še dodatek h kreditni obliki, prav tako v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, s katerim se je spremenil rok vračila kredita in obrestna mera. Sodišče prve stopnje je delno zavrnilo predlog za izvršbo, ker je ugotovilo, da je pri nepremičninah, navedenih v 2. točki izreka sklepa, vknjižena zastavna pravica v korist A.B. d.d. in da torej upnik, ki je predlagal izvršbo v tem delu, ni zastavni upnik. Takšen zaključek sodišča prve stopnje pa ni pravilen. Upnik je namreč v predlogu za izvršbo pojasnil, da je bila dne 1. 10. 2014 v sodni register vpisana oddelitev s prevzemom, na podlagi katere se je del dejavnosti družbe H. A.A. B. d.d. prenesel na družbo T. d.o.o (upnika iz predmetnega izvršilnega postopka). V okviru oddelitve s prevzemom je bila na upnika T. d.o.o. prenesena tudi terjatev po sporni kreditni pogodbi ter z njo povezana zavarovanja. Oddelitev s prevzemom je upnik izkazal s predložitvijo Pogodbe o oddelitvi s prevzemom ter izpiskom iz sodnega registra. Upnik je torej v predlogu za izvršbo določno označil javno listino, ki izkazuje prenos terjatve. Dejstvo, da je v zemljiški knjigi pri nepremičninah, navedenih v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa, še vedno vknjižena zastavna pravica v korist pravnega prednika, na dovolitev predlagane izvršbe ne sme vplivati. Potrebno je upoštevati določbe Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) glede pravnih posledic delitve družb. V tem primeru gre namreč za univerzalno pravno nasledstvo in del premoženja prenosne družbe preide na prevzemno družbo že z vpisom delitve v sodni register, vpis v zemljiško knjigo pa je le deklaratoren.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in spisovnih podatkov, je upnik vložil predlog za izvršbo zoper hipotekarne dolžnike na podlagi izvršilnega naslova - neposredno izvršljivih notarskih zapisov, sklenjenih med pravnim prednikom upnika (H. A.A. B. d.d., ki sedaj posluje z novo firmo A.B. d.d.) kot kreditodajalcem in družbama M. d.o.o. kot kreditojemalcem oziroma dolžnikom in zastaviteljem ter MA. d.o.o kot porokom in plačnikom. Sodišče prve stopnje glede dolžnikov in nepremičnin, navedenih v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa, predlogu za izvršbo ni ugodilo, ker je z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovilo, da je pri navedenih nepremičninah vknjižena zastavna pravica v korist A.B. d.d. in ne upnika ter da upoštevaje zemljiškoknjižne podatke ne držijo navedbe upnika v predlogu za izvršbo glede reorganizacije prvotnega upnika in prehoda terjatve.

5. Takšen zaključek sodišča prve stopnje, da predlogu za izvršbo ni mogoče ugoditi, ker iz zemljiškoknjižnih podatkov ne izhaja, da bi bila zastavna pravica vpisana v korist upnika in da bi prišlo do reorganizacije prvotnega upnika in prenosa terjatve, ni pravilen. V konkretnem primeru je upnik v predlogu za izvršbo pojasnil, da je bila z dnem 1. 10. 2014 v sodni register vpisana oddelitev s prevzemom H. A.A. B. d.d., na podlagi katere se je del dejavnosti le te prenesel na družbo T. d.o.o. (upnika) ter v potrditev svojih navedb predložil Pogodbo o oddelitvi s prevzemom, sklenjeno v obliki notarskega zapisa in izpisek iz sodnega registra. V skladu z določbo 623. člena ZGD-1 se oddelitev s prevzemom opravi s prenosom posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha, na prevzemne družbe. Pri tem se na prevzemno družbo prenesejo vse pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem, glede katerega prevzemna družba postane univerzalni pravni naslednik. Do prenosa premoženja pride z vpisom delitve v sodni register (1. točka drugega odstavka 635. člena ZGD-1), torej po samem zakonu, s prenosom terjatve se je na novega upnika prenesla tudi hipoteka (148. člen Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju: SPZ). Vpis premoženjskih pravic na prevzemno družbo v zemljiški knjigi pa je tako le deklaratornega značaja.

6. Po določbi prvega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) izvršbo dovoli sodišče tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Vpis hipoteke v zemljiško knjigo nima oblikovalnega, ima pa publicitetni učinek, z vpisom se vzpostavi učinek hipoteke do tretjih, torej tudi do zemljiškoknjižnega lastnika. Nenazadnje je upnik z zatrjevanim prehodom hipoteke in navedbami v predlogu hkrati predlagal tudi spremembo zaznambe imetnika hipoteke. Glede na to, da je kljub trditveni podlagi v predlogu za izvršbo o prenosu premoženja na upnika na podlagi vpisa oddelitve s prevzemom v sodni register, sodišče prve stopnje svojo odločitev o zavrnitvi predloga za izvršbo glede nepremičnin, navedenih v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa, napačno oprlo zgolj na zemljiškoknjižne podatke ter zaradi takšne napačne uporabe materialnega prava ni upoštevalo pravnih posledic vpisa oddelitve s prevzemom v sodni register, je dejansko stanje glede tega, ali upnikov predlog za izvršbo tudi glede nepremičnin, navedenih v 2. točki izreka sklepa, utemeljen, ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbi upnika pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani del sklepa razveljavilo ter v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju: ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), da upoštevaje gornje napotke ponovno odloči o predlogu za izvršbo v razveljavljenem delu.

Glede sklepa z dne 14. 10. 2017:

7. Z izpodbijanim sklepom z dne 14. 10. 2017 je sodišče zavrnilo ugovor prvega in drugega dolžnika zoper sklep o izvršbi (1. točka izreka) ter zavrnilo njun predlog za povrnitev izvršilnih stroškov (2. točka izreka).

8. Zoper navedeni sklep se pritožujeta prvi in drugi dolžnik in navajata, da je stališče prvostopenjskega sodišča o tem, da upniku kljub dejstvu, da v izvršilnem naslovu dolžnika nista navedena kot dolžnika, ni potrebno izkazovati prehoda obveznosti v skladu s 24. členom ZIZ, napačno. Ker upnik ni predložil overjene listine, niti izpiska iz zemljiške knjige, je potrebno šteti, da ni izkazal, da bi obveznost iz izvršilnega naslova prešla na dolžnika. Navedenega ne more spremeniti niti sklicevanje na 142. člen SPZ, saj je tudi v tem primeru potrebno izkazati prehod obveznosti z javno listino - izpiskom iz zemljiške knjige. Nadalje pritožba navaja, da je napačen zaključek izpodbijanega sklepa tudi glede ugovora zastaranja. Dolžnika, ki sta le realna dolžnika in nista z upnikom v nobenem obligacijskem razmerju, sta pridobila položaj primerljiv s položajem subsidiarnega poroka. Terjatve upnika do subsidiarnega poroka pa zastarajo v dveh letih po poteku zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika. Ker je terjatev nesporno (tudi upoštevaje navedbe upnika) zapadla 16. 11. 2012, je zastaranje nastopilo dne 17. 11. 2014. Pritožba še navaja, da dolžnika kot realna dolžnika za poplačilo upnikove terjatve odgovarjata zgolj do višine izkupička, pridobljenega s prisilno prodajo nepremičnine, zato bi moralo sodišče že v tej fazi postopka ugotoviti vrednost sporne nepremičnine s postavitvijo izvedenca. Sama sta namreč neposredno upniku (namesto prodajalcu nepremičnine) že plačala ob nakupu 53.023,79 EUR, kar presega tržno vrednost nepremičnine. Sodišče si tudi napačno razlaga načelo nedeljivosti hipoteke. Drži sicer, da je hipoteka nedeljiva, vendar se tudi v takem primeru lahko v ugovornem postopku ugotavlja, do kakšne višine terjatve je upnik sploh upravičen. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo upoštevati trditve o delnem poplačilu upnika in o trenutni tržni vrednosti nepremičnine, kot tudi njun ugovor izpolnitve oziroma plačila upnikove terjatve v višini 53.023,79 EUR in dejstvo, da ta znesek presega vrednost nepremičnine, saj odgovornost realnega dolžnika ne more presegati zneska, ki bi bil pridobljen s prisilno prodajo. Tako ne drži, da plačilo navedenega zneska ne zmanjšuje njune obveznosti. Ker dolžnika odgovarjata le do višine izkupička, dobljenega s prisilno prodajo, vrednost tega izkupička pa sta s plačilom 53.023,79 EUR že presegla, upnik od njiju ni več upravičen terjati poplačila terjatve s prisilno prodajo nepremičnine. V primeru, če bo ugovor zavrnjen, bo upnik neupravičeno obogaten, saj bo prejel dve plačili: 53.023,79 EUR in znesek pridobljen s prisilno prodajo, kar pomeni, da bosta plačala več kot sta kot realna dolžnika dolžna.

9. Upnik je podal odgovor na pritožbo, v njem izrazil svoje strinjanje z odločitvijo prvostopenjskega sodišča in predlagal zavrnitev pritožbe.

10. Pritožba ni utemeljena.

11. Predmet pritožbenega postopka je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora prvega in drugega dolžnika zoper sklep, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, katere solastnika sta vsak do deleža 1/2, zaradi izterjave upnikove denarne terjatve. Pritožba s svojimi razlogi ne uspe omajati napadene odločitve sodišča prve stopnje. Kot izhaja iz ugotovitev izpodbijanega sklepa, ki jih pritožba ne izpodbija, in spisovnih podatkov, je v obravnavanem primeru upnik predlagal izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, sklenjenega med pravnim prednikom upnika (H. A.A. B. d.d.) in družbama M. d.o.o. kot kreditojemalcem oziroma dolžnikom in zastaviteljem ter MA. d.o.o kot porokom in plačnikom. Pri predmetni nepremičnini je vpisana zaznamba neposredne izvršljivosti navedenega notarskega zapisa. Dolžnika sta nepremičnino kupila od družbe M. d.o.o. in svojo lastninsko pravico vpisala v zemljiško knjigo, in sicer po tem, ko sta bili hipoteka in zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa že vpisani v zemljiški knjigi.

12. Stališče prvostopenjskega sodišča, da upniku kljub dejstvu, da v izvršilnem naslovu dolžnika nista navedena, ni potrebno izkazovati prehoda obveznosti v skladu s 24. členom ZIZ, je pravilno. Predlog za izvršbo je v konkretnem primeru vložen zoper realna dolžnika (lastnika obremenjene nepremičnine), od katerih lahko upnik zahteva (le) prodajo nepremičnine zaradi poplačila dolga. Posebnost notarske hipoteke je tudi način vpisa v zemljiško knjigo, saj se ob splošnem vpisu hipoteke v zemljiško knjigo vpiše tudi zaznamba neposredne izvršljivosti. Pravna posledica zaznambe neposredne izvršljivosti pa je določena v drugem odstavku 142. člena SPZ in pomeni, da učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini. Novi pridobitelj lastninske pravice mora sprejeti hipoteko takšno kot je in se podrediti neposredni izvršljivosti. Gre za specialno določbo, ki izključuje uporabo 24. člena ZIZ (glede vstopa novega dolžnika), saj je treba upoštevati publicitetno funkcijo zemljiške knjige1. Upoštevaje navedeno pritožba ne more uspeti s sklicevanjem na določbo 24. člena ZIZ glede potrebe po izkazu prehoda obveznosti na dolžnika z javno listino.

13. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe glede zastaranja. V skladu s stališčem sodne prakse2 zastaralni rok za terjatve iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa znaša 10 let ob analogni uporabi prvega odstavka 356. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), predvsem pa je odločilno, saj gre za hipoteko, da sodno uveljavljanje poplačila iz hipoteke preneha po poteku desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve (tretji odstavek 154. člena SPZ). Upoštevaje datum zapadlosti terjatve, ki ga navajata obe stranki, to je 16. 11. 2012, navedena terjatev ni zastarala, posledično pa tudi ni prenehala pravica upnika zahtevati poplačilo terjatve iz vrednosti obremenjene nepremičnine od realnih dolžnikov kot lastnikov nepremičnine. Prav tako ne držijo pritožbene navedbe o tem, da sta dolžnika, ki sta le realna dolžnika in nista z upnikom v nobenem obligacijskem razmerju, pridobila položaj primerljiv s položajem subsidiarnega poroka, zaradi česar zanju velja dvoletni zastaralni rok. Za realizacijo te zastavne pravice na nepremičnini ni potrebna predhodna izvršba proti osebnemu dolžniku, obveznost realnega dolžnika torej ni subsidiarna in tako tudi položaj realnega dolžnika ni primerljiv s položajem subsidiarnega poroka.

14. Pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča pa ne more pritožba izpodbiti niti z navedbami o tem, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati plačilo 53.023,79 EUR s strani dolžnikov, ki je bilo opravljeno neposredno upniku namesto prodajalcu in posledično že v tej fazi postaviti izvedenca za ugotovitev vrednosti nepremičnine, saj nista dolžna plačati več, kot znaša vrednost le te oziroma da je zaradi prostovoljnega plačila upnikove terjatve v znesku, ki presega pričakovani izkupiček od prisilne prodaje v izvršilnem postopku, njuna obveznost dopustiti poplačilo upnikove terjatve s prodajo nepremičnine prenehala. Dolžnika sta sicer, kot izhaja iz njunih navedb, ki jih upnik ne prereka, ob nakupu sporne nepremičnine plačala 53.023,79 EUR, pri čemer je bil navedeni znesek nakazan upniku namesto prodajalcu. Vendar, četudi bi navedeni znesek, ki sta ga plačala ob nakupu, res presegel oziroma vsaj dosegel znesek, ki bi bil pridobljen s prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku, navedeno ne vpliva na pravico upnika, da lahko zahteva poplačilo svoje terjatve s prodajo sporne nepremičnine. Z navedenim plačilom kupnine neposredno upniku namesto prodajalcu, se je obveznost osebnega dolžnika sicer delno zmanjšala, ni pa prenehala. Plačilo 53.023,79 EUR namreč glede na ugotovitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, ki jih dolžnika ne izpodbijata, predstavlja le delno plačilo terjatve. Hipoteka kot akcesorna pravica pa preneha le, če je terjatev v celoti poplačana. Posledično, upoštevaje načelo nedeljivosti hipoteke, tudi ni prenehala pravica upnika zahtevati plačilo terjatve iz vrednosti obremenjene nepremičnine. Navedbe o tržni vrednosti nepremičnine so tako za odločitev o utemeljenosti predloga za izvršbo nerelevantne. Glede na to, da torej terjatev upnika, ki se izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku, s plačilom zgoraj navedenega zneska s strani dolžnikov ni bila v celoti poplačana, ima upnik tako še vedno pravico zahtevati poplačilo svoje terjatve s prodajo obremenjene nepremičnine v izvršilnem postopku.

15. Glede na vse zgoraj navedeno je pritožba prvega in drugega dolžnika neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče, po tem, ko tudi kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP, ki se skladno s 15. členom ZIZ uporablja tudi v izvršilnem postopku) ni zasledilo, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka upnika v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 21. 11. 2016 temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker dolžnika s pritožbo zoper sklep z dne 14. 10. 2017 nista uspela, sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
1 Tako tudi prof. dr. Miha Juhart: Hipoteka in neposredna izvršljivost, Pravni letopis 2008, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
2 Tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 974/2015 z dne 13. 5. 2015, sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3935/2011 z dne 23. 5. 2012.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 24, 24/1.
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 623, 635, 635/2, 635/2-1.
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 148.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
28.03.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE2NTgx