VSK Sodba in sklep Cpg 203/2017

Jedro

Da bi lahko tožeča stranka uspela s svojim primarnim zahtevkom o razvezi Pogodbe (po samem zakonu) zaradi nepravočasne izpolnitve, bi morala dokazati, da je bil rok za izpolnitev v Pogodbi določen kot bistvena sestavina pogodbe, ali da je po naravi posla ta rok bil bistvena sestavina Pogodbe (prvi in četrti odstavek 104. člena OZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I., II., III. in IV. točka izreka) potrdi odločba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna vsaki toženki v petnajstih dneh povrniti 2.125,17 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo primarni in podrejeni tožbeni zahtevek, da sta Pogodba za nakup in implementacijo paketne računalniške rešitve za napredni video nadzor št. 2014/13, z dne 16.7.2013 (v nadaljevanju: Pogodba) in aneks k tej Pogodbi razvezana z dnem 15.6.2015, pa tudi, da sta s tem dnem prenehala veljati zaradi odstopa tožeče stranke od Pogodbe; zavrnilo je dajatveni del zahtevka, da sta toženca dolžna solidarno plačati znesek 485.297,76 EUR iz naslova neupravičeno plačane kupnine (pravilno: znesek 384.297,76 EUR), znesek 30.000,00 EUR iz naslova pogodbene kazni in znesek 71.000,00 EUR iz naslova poslovne škode, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zoper prvega toženca (II. točka izreka odločbe), tožeči stranki je naložilo, da prvemu tožencu povrne 8.941,76 EUR stroškov pravdnega postopka (III. točka) drugemu tožencu pa 9.245,32 EUR (IV. točka), poleg tega pa prvemu tožencu še 1.278,15 EUR stroškov iz postopka zavarovanja (V. točka). Iz razlogov sodbe izhaja, da je bil edini rok za izpolnitev Pogodbe določen za vzpostavitev pilota, a ni bil določen kot bistvena sestavina, kar ne izhaja niti iz narave posla samega. V zvezi z odstopom od Pogodbe tožeča stranka ni prve toženke pozvala na izpolnitev obveznosti in ji za to pustila primeren rok, iz trditvene podlage tožbe pa tudi ni mogoče sklepati, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bi mogla izpolniti. Zahtevek iz naslova pogodbene kazni je sodišče zavrnilo, ker tožeča stranka ni ob sprejetju izpolnitve nemudoma sporočila, da si pravico do pogodbene kazni pridržuje, odškodninski del zahtevka pa zato, ker prvi toženki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja. Zahtevek zoper drugo toženko je sodišče zavrnilo, ker iz njene izjave izhaja le, da nudi sklenitev (nove) pogodbe le za dobavo programske opreme, tožeča stranka pa ni prerekala, da ji je prva toženka programsko opremo po Pogodbi že dobavila. Predlog za izdajo začasne odredbe je sodišče zavrnilo, ker verjetnost terjatve ni bila podana, izkazan pa tudi ni bil subjektivni pogoj za njeno izdajo.

2. Zoper zgoraj navedeno odločitev (od točke I do IV) se je pritožila tožeča stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov. Po mnenju pritožbe je sodišče neutemeljeno zavrnilo "dokazne predloge po neposrednem zaslišanju vseh predlaganih prič in po postavitvi izvedenca... Zaradi materialnega procesnega vodstva obstaja celo dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze", v vsakem primeru pa mora biti zavrnitev obrazložena. Sodišče je kršilo tudi določbo šestega odstavka 236.a člena ZPP, ker tudi tistih prič, ki so podale pisno izjavo, ni zaslišalo. Zato je nepopolno in napačno ugotovilo dejansko stanje in storilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 4. člena in 5. člena ZPP, pa tudi bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Vse napake, ki so se pojavile, so bile evidentirane ne samo v tožbi, ampak tudi v listinskih dokazih, ki so bili priloženi v spis¹. Evidentno je, da je bila prvotožena stranka seznanjena z nastalimi problemi, ki so se pojavili pri testnem obratovanju, napake je poskušala tudi odpraviti, ampak neuspešno. V dopisu, z dne 24.4.2015, je bila zapisana tudi določitev roka za izpolnitev pogodbenih obveznosti do 31.5.2015. Ker se je takrat iztekel rok "je evidentno", kateri problemi so ostali nerešeni na dan 17.6.2015, to so tisti, ki so bili kot nerešeni navedeni v zadnjem zapisniku sestanka z dne 27.5.2015. Tožeča stranka je v tožbi in v svojih vlogah, z dne 6.2.2017 in 11.11.2016, navedla napake, ki so še obstajale in so ostale nerešene². Sodišče je tudi napačno zaključilo, da prvotožena stranka ni bila seznanjena o preostalih dvajsetih bencinskih servisih. Tožeča stranka se je že v svojih vlogah opredeljevala, zakaj meni, da je postavljeni rok bistvena sestavina. Ne glede na to, pa bi lahko tožeča stranka odstopila od pogodbe, ne da bi pustila prvotoženi stranki dodatni rok, če iz njenega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti ne bo izpolnila niti v dodatnem roku. Glede na naravo pogodbe je naročnik bil na podlagi 627. člena in 628. člena OZ prav tako upravičen odstopiti od pogodbe. Odstop od pogodbe je bil opravičljiv, ker je bilo po toliko neuspešnih poskusih poprave napak evidentno, da jih prvotožena stranka ni zmožna odpraviti. Sodišče je povsem prezrlo temeljna načela OZ, kot so načelo vestnosti in poštenja, skrbnosti, prepoved zlorabe pravic, načelo enake vrednosti dajatev, dolžnost izpolnitve obveznosti in prepoved povzročanja škode, kar vse je po mnenju pritožnika prvotožena stranka kršila. Res, da se tožeča stranka na ničnost ni sklicevala, vendar bi sodišče moralo nanjo paziti po uradni dolžnosti. Vse napake so evidentirane v tožbi in tudi v listinskih dokazih, ki so bili predloženi. Po mnenju pritožnika je napačno tudi stališče sodišča prve stopnje o vprašanju pristopne izjave druge tožene stranke z dne 20.6.2013. V zvezi s tem se pritožnik v celoti sklicuje "na svoje dosedanje trditve o tem vprašanju"³.

3. Na pritožbo sta odgovorila oba toženca, pritrdila razlogom iz sodbe, pritožbo pa označila kot neutemeljeno in predlagala njeno zavrnitev.

4. O zadevi je odločalo Višje sodišče v Kopru, saj je bila v skladu s 105.a členom Zakona o sodiščih (ZS) na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS št. Su 1465/2017, z dne 13.7.2017, prenesena od Višjega sodišča v Ljubljani v reševanje na tukajšnje sodišče.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, pri čemer je tudi pravilno upoštevalo le dejstva, ki jih je tožeča stranka v okviru svojih tožbenih navedb zatrjevala. V zvezi s tem je pripisati, da je pravno zgrešeno pritožbeno sklicevanje na vsebino dokaznih listin, saj slednje trditvene podlage tožbe ne morejo nadomestiti. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je nato prvostopenjsko sodišče tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni zagrešilo nobene očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pa tudi ne takih, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo, zakaj predlaganih prič ni zaslišalo, in zakaj ni postavilo izvedenca. Te dokazne predloge je sodišče zavrnilo kot nepotrebne⁴ (in to obrazložilo v 14. in 23. točki izpodbijane sodbe) po tem, ko je ugotovilo, da na podlagi trditev tožeče stranke in dokaznih listin niso mogoče takšne posledice, kot jih je tožeča stranka vtoževala. Poleg tega pa pritožnik tudi ni konkretiziral, s katerim izmed predlaganih dokazov bi lahko prišli do drugačne odločitve od izpodbijane. Enako tudi ni konkretiziral svojega očitka o neizvedenem materialno procesnem vodstvu v zvezi s personalnimi dokazi, saj ni navedel ničesar o tem, kakšen poziv sodišča in v zvezi s katerim dokazom bi lahko privedel do takšnega oblikovanja dokaznih predlogov tožeče stranke, da bi ti dokazi ne bili več za odločitev v zadevi nepotrebni.

7. Da bi lahko tožeča stranka uspela s svojim primarnim zahtevkom o razvezi Pogodbe (po samem zakonu) zaradi nepravočasne izpolnitve, bi morala dokazati, da je bil rok za izpolnitev v Pogodbi določen kot bistvena sestavina pogodbe, ali da je po naravi posla ta rok bil bistvena sestavina Pogodbe (prvi in četrti odstavek 104. člena OZ). Ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da rok za izpolnitev⁵ ni bil dogovorjen kot bistvena sestavina pogodbe (s čemer pritožbeno sodišče v celoti soglaša), in da to ne more biti niti glede na naravo posla, pritožba argumentirano tudi ne izpodbija. Samo s sklicevanjem na "svoje vloge", v katerih se je tožeča stranka opredeljevala do vprašanja, ali je postavljen rok bistvena sestavina, jasno obrazloženih ugotovitev prvostopenjskega sodišča (iz 21. točke obrazložitve) ne more izpodbiti.

8. S podrejenim zahtevkom glede odstopa od Pogodbe pa bi tožeča stranka lahko uspela le, če bi zatrjevala in dokazala, da so bili izpolnjeni pogoji za odstop od Pogodbe zaradi neizpolnitve (pogoji iz 105. člena ali iz 106. člena OZ), oziroma zaradi izpolnitve z napakami, to so pogoji iz 627., 637., 638. in 639. člena OZ, pa tudi iz 628. člena OZ, katerega pritožba⁶ posebej izpostavlja.

9. Glede odstopa od Pogodbe zaradi neizpolnitve je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, in tega pritožba tudi ne izpodbija, da tožeča stranka sploh ni zatrjevala, da bi prvo toženko pozvala na izpolnitev Pogodbe (tudi glede implementacije sistema), in da bi ji pustila primeren dodatni rok za to izpolnitev. Pogoji za odstop od Pogodbe po 105. členu OZ torej niso bili izpolnjeni. Da bi tožeča stranka v prvostopenjskem postopku zatrjevala in dokazovala, da so bila ravnanja prve toženke takšna, da je iz njih izhajalo, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnila, in da bi bili zato izpolnjeni pogoji za odstop od Pogodbe po 106. členu OZ, pritožnik tudi ne zatrjuje, ampak zgolj povzema navedeno zakonsko določbo in se pri tem sklicuje na navedbe, ki jih je podal le v obravnavani pritožbi⁷.

10. Pritožba se sklicuje na odstop od Pogodbe po določi 627. člena OZ⁸, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka za odstop po tej podlagi v prvostopenjskem postopku ni podala nobenih trditev, saj se v pritožbi celo sklicuje na svoje "navedbe pod poglavjem dejanskega stanja te pritožbe". Pravočasno, torej v prvostopenjskem postopku, ni podala niti navedb, ki bi izkazovale njeno upravičenost za odstop od pogodbe po določbi drugega odstavka 628. člena OZ⁹, zato pritožbeno sodišče trditev pritožbe v tej smeri, ki so tudi sicer zelo posplošene in skromne, ni upoštevalo (drugi odstavek 362. člena ZPP).

11. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala niti pravice do odstopa od Pogodbe v okviru podjemnikove odgovornosti za napake po 637., 638. in 639. členu OZ¹⁰, saj je ugotovilo, da tožeča stranka sploh ni navedla, katere napake naj bi imelo opravljeno delo na dan 15.6.2017; izkazala pa tudi ni, da bi prvo toženko pozvala na odpravo teh napak ter ji za to določila rok. Te ugotovitve poskuša pritožba izpodbiti z zatrjevanjem, da je "evidentno", kateri "problemi" so ostali nerešeni, in da je bila prva toženka s temi "problemi" seznanjena. Glede roka za odpravo napak pritožba tudi ne zatrjuje, da je podala navedbe, da je prvi toženki ta rok postavila, ampak se sklicuje na dopis, z dne 24.4.2015, kar pa (ne glede na zapis v tem dopisu) ne more nadomestiti manjkajočih tožbenih trditev. Pritožba ne more uspeti niti z zatrjevanjem, da je v tožbi in v svojih vlogah, z dne 6.2.2017 in 11.11.2016, navedla napake, ki so še obstajale. V citiranih pripravljalnih vlogah tožeče stranke ni bilo nobenih navedb o tem, katere napake naj bi ostale kot neodpravljene. Vse kar je tožeča stranka navedla v zvezi z napakami v delovanju sistema, je navedla v tožbi, kjer je v štirinajstih alinejah zapisala tisto, kar naj bi bile bistvene napake oziroma pomanjkljivosti¹¹. Četudi bi zanemarili, da tako kot so "napake oziroma pomanjkljivosti" nanizane, sploh ni jasno, ali gre za dogovore, kaj mora podjemnik storiti, ali pa gre za grajanje napak, ker podjemnik ni pravilno opravil svoje naloge¹², pa je odločilno, kar je pravilno ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče, da po tem, ko je prva toženka določno navedla, katere napake je odpravila in kdaj jih je odpravila (v obliki razpredelnice na list. št. 61do 63), tožeča stranka v zvezi z obstojem napak ni podala nobenih trditev več, ampak je zgolj pavšalno navajala, da "pogodba še vedno ni bila izpolnjena". Zato se pritožbeno sodišče pridružuje zaključku prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka ni izkazala, da je pravilno uveljavljala odgovornost prve toženke za stvarne napake in v okviru te odgovornosti tudi pravilno odstopila od Pogodbe, saj določno ni niti navedla, katere napake je imelo opravljeno delo še po tem, ko je prva toženka napake že odpravljala.

12. Napačno je pritožbeno stališče, da bi sodišče moralo o ničnosti Pogodbe odločati, četudi se tožeča stranka na to ni sklicevala, saj bi na ničnost, kot na najstrožjo sankcijo, bilo dolžno paziti sodišče po uradni dolžnosti le takrat, kadar gre za hude kršitve javnega interesa, kar pa ni primer iz te pravde. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, kot izhaja iz zgoraj navedenih ugotovitev, se ne bi moglo priti do drugačne razlage pravnih pravil glede prenehanja pogodbenega razmerja med strankama niti s sklicevanjem na temeljna načela OZ. Zato je tudi očitek v tej smeri neutemeljen.

13. Pritožba tudi ne more zgolj s sklicevanjem na "dosedanje trditve o tem vprašanju" izpodbiti odločitve prvostopenjskega sodišča glede pristopne izjave druge toženke, z dne 20.6.2013. Prvostopenjsko sodišče je zahtevek zoper drugo toženko zavrnilo z obrazložitvijo, da je izjavila le, da bo sklenila novo pogodbo s tožečo stranko za dobavo programske opreme, če je ne bo dobavila prva toženka, in da je prva toženka to programsko opremo po Pogodbi dobavila; pa tudi, da ta njena izjava ne more biti pravno veljavna, saj bi tožeča stranka imela do druge toženke lahko le zahtevek na sklenitev nove pogodbe. S temi jasno zapisanimi argumenti se pritožnica ni soočila. Zgolj s ponavljanjem tistega, kar je navajala v prvostopenjskem postopku (in do česar se je prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi opredelilo), pa s pritožbo tudi ne more uspeti.

14. Enako velja tudi zgolj za posplošeno trditev, da naj bi pritožba dokazala "verjetnost obstoja terjatve, glede na ravnanje toženih strank pa tudi nevarnost neizpolnitve", pri čemer se pritožba sklicuje "na vse svoje dosedanje vloge in tožbo". S takšnimi posplošenimi trditvami pritožnik ne more izpodbiti odločitve iz II. točke odločbe, s katero je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe zoper prvo toženko.

15. Na podlagi zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo odločbo prvostopenjskega sodišča (353. člen ZPP).

16. O pritožbenih stroških je sodišče odločilo na podlagi 154. člena ZPP in je tožeči stranki, ki s pritožbo ni uspela, naložilo, da vsaki izmed toženk v petnajstih dneh povrne 2.125,17 EUR pritožbenih stroškov, ki predstavljajo izdatke vsake izmed njiju za nagrado za odgovor na pritožbo (po 1. točki tarifne številke 21) in za izdatke za stranko, odmerjene po tretjem odstavku 11. člena OT, oboje povečano za 22% DDV (po drugem odstavku 2. člena OT). Prvi toženki sodišče ni priznalo pravice do povrnitve nagrade za odgovor na pravno sredstvo po tar. štev. 27/VI OT, ker se je o predlogu za izdajo začasne odredbe obravnavalo v skupni odločbi z glavno stvarjo. Če tožeča stranka ne bo v roku pritožbenih stroškov plačala toženkama, jima bo dolgovala še zakonite zamudne obresti.

-------------------------------
¹ pritožba je 6 izmed listinskih prilog posebej izpostavila
² te napake pritožba v 14 alinejah izrecni izpostavi v enakem besedilu kot v tožbi, in sicer: zagotoviti možnost priključitve 64 kamer na snemalnik; zagotovitev zakonskih zahtev v klientu V.; zagotovitev manjkajočih komponent v programskem paketu (modul za kompresijo videa, web klient za pregled posnetkov ali žive slike); V. mora prikazovati sliko z vseh priključenih kamer; izboljšanje kvalitete posnetkov in/ali žive slike zaradi realizirane zgolj 50 % zanesljivosti vpogleda; zagotovitev vpogleda v dogajanja na posamezni lokaciji preko t.i. matričnega (npr. 3 x 3 ali 5 x 5) prikaza več sočasnih kamer na ekranu; zagotavljanje varnosti vpogledovanja v posnetke in zagotavljanje revizijske sledi; slike občasno izginjajo s kamer in se ne ustvarjajo posnetki; možnost vpogleda v kvalitetno živo ali kvalitetno arhivsko sliko na oddaljeni lokaciji; podpora delovanja rešitev na platformi W. S. 2012; inštalacija optimizacije na prve tri bencinske servise: na lokaciji BS V. ni rešena problematika popolnoma zasedenega procesorja, na lokaciji BS V. sistem ne pošilja v P. IS nobenih obvestil o razpoznavnih registrskih tablicah in premikih avtomobilov, na lokaciji BS C. se pojavlja preveliko število lažnih alarmov; vzpostavitev centralne konfiguracije in centralne hrambe konfiguracij; vzpostavitev monitoring okolja; sprotno testiranje oziroma nadzor, sprotno javljanje napak in odprava napak.
³ pritožnik je nato prepisal tožbene trditve v zvezi z odgovornostjo druge toženke
⁴ enako velja tudi za zaslišanje prič, ki so sicer že podale svoje pisne izjave v smislu 236.a člena ZPP
⁵ ki je bil v Pogodbi dogovorjen le za fazi iz 1. in 2. točke drugega odstavka 3. člena, ne pa tudi za implementacijo sistema - kot je pravilno ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče
⁶ poleg odstopa po določbi 627. člena OZ
⁷ "v predzadnjem odstavku AD 2 v točki II"
⁸ ki glasi: (1) "Če se med izvrševanjem dela izkaže, da se podjemnik ne drži pogodbenih pogojev in sploh da ne dela, kot bi moral, in da bo imelo izvršeno delo napake, ga lahko naročnik na to opozori in mu določi primeren rok, da svoje delo prilagodi svojim obveznostim. (2) Če do izteka tega roka podjemnik ne izpolni naročnikove zahteve, lahko ta odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode."
⁹ ki ureja odstop od pogodbe pred iztekom roka, če naročnik zaradi zamude nima več interesa za izpolnitev pogodbe
¹⁰ vse tri določbe urejajo odstop od pogodbe zaradi napak opravljenega dela, pri katerih je osnovna predpostavka za kakršenkoli jamčevalni zahtevek, da je naročnik pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo napako (po 637. členu OZ - odpravljivo, vendar mora naročnik določiti podjemniku primeren rok za njegovo odpravo; po 638. členu OZ - ko je delo zaradi napake neuporabno (trditev v tej smeri tožeča stranka ni podala); po 639. členu OZ - ko napaka ne povzroči neuporabnosti dela in mora naročnik podjemniku dovoliti odpravo v primernem roku)
¹¹ povzete so v opombi št. 2
¹² npr. pri prvi alineji, ki glasi: "zagotoviti možnost priključitve štiriinšestdesetih kamer na snemalnik" - ni jasno ali je bila ta možnost že prej dogovorjena, pa ne izvedena, ali pa gre za dogovor, da se možnost priključitve kamer na snemalnik zagotovi

Datum zadnje spremembe:

18.01.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 3334/2015
• VSL sodba I Cpg 326/2016
• VSM sodba I Cp 223/2013