VSK Sklep II Ip 391/2017

Jedro

Izvršitelj je v skladu z določbo 292. člena ZIZ upravičen do povračila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom, zato nikakor ni mogoče sprejeti razlage, da bo moral izvršitelj v izvršilnem postopku sam plačevati oz. nositi stroške hrambe in prodaje. V primeru, ko gre za premično stvar (ki jo je treba odstraniti iz nepremičnine), ki nima nobene komercialne (tržne) vrednosti, je po oceni pritožbenega sodišča treba vendarle uporabiti določbe 38., 38.a in 38.c člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi, kolikor upnik ni dolžan plačati izvršitelju varščine za hrambo v višini 1.500,00 EUR, ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je upnik dolžan v osmih dneh izvršitelju plačati varščino v višini 2.740,00 EUR in izvršitelju v istem roku predložiti potrdilo o plačilu, sicer bo sodišče izvršbo ustavilo.

2. Zoper ta sklep, kolikor mu ni bila prisojena dodatna varščina v višini 1.500,00 EUR za hrambo, se je po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pritožil izvršitelj in predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da upniku naloži, da je dolžan izvršitelju plačati celotno varščino v višini 4.240,00 EUR. V pritožbi opozarja, da dolžnik stroškov hrambe ne bo poravnal. Predmet izpraznitve nepremičnine je zelo velika količina blaga (okrog 90 ton), ki je brez komercialne vrednosti in ga po odstranitvi potrebno ustrezno shraniti in nato uničiti. Dolžnik je pravna oseba, ki ne posluje. Dolžnik je bil ustanovljen leta 2009, v letu 2014 pa je prišlo do spremembe direktorja in družbenika. Sedaj je v sodni register kot edini družbenik in direktor vpisana oseba iz Republike S.. Vzpostavitev kontakta s to osebo ni mogoča. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, zlasti določbi 222. in 223. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in določbo 116. člena Pravilnika o opravljanju službe upravitelja. Prav tako je sodišče prve stopnje napačno razlagalo dve sodni odločbi. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati temeljno načelo izvršilnega postopka, da stroške predhodno trpi upnik. Tudi ZIZ določa, da lahko izvršitelj izda obračun plačila za delo in stroškov le upniku. Nikakor ni namen zakonske ureditve, da bi izvršitelj v istem postopku prevzel vlogo upnika. Določba 223. člena ZIZ deloma ureja situacijo le za primer, ko izkupiček presega stroške hrambe in prodaje, ne pa situacije, ko izkupička ni, ali ko izkupiček ne dosega stroškov hrambe. Treba je upoštevati tudi določbo 292. člena ZIZ. Nelogično in v nasprotju z namenom zakona bi bilo, da bi izvršitelj moral sam plačevati in nositi stroške hrambe in stroške prodaje.

3. Upnik je odgovoril na pritožbo in v odgovoru navedel, da je dolžnik verjetno brez premoženja ter da je nedosegljiv ter neizterljiv.

4. Pritožba izvršitelja je utemeljena.

5. ZIZ v 222. in 223. členu (Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja pa v 116. členu) posebej ureja vprašanje stroškov hrambe in prodaje premičnin, ki so odstranjene iz nepremičnine in ki niso predmet izvršbe. Način povračila teh stroškov je urejen specialno, kar pomeni, da se glede teh stroškov praviloma ne uporabljajo določbe 38., 38.a in 38.c člena ZIZ, kolikor urejajo stroškovno razmerje med izvršiteljem in upnikom.

6. Premičnine, ki jih je treba odstraniti, se izročijo dolžniku (oz. če to ni možno, pa odraslemu članu njegovega gospodinjstva ali njegovemu pooblaščencu). Če jih ti nočejo sprejeti, se stvari na dolžnikove stroške izročijo v hrambo komu drugemu. O hrambi izvršitelj obvesti dolžnika, pri čemer ga obvesti tudi o stroških hrambe. Dolžnik je seveda upravičen zahtevati izročitev stvari, vendar mora najkasneje ob izročitvi izvršitelju poravnati stroške hrambe, pri čemer mora izvršitelj v obvestilu opozoriti dolžnika, da če ne bo stroškov hrambe pravočasno poravnal, bodo stvari prodane, iz izkupička pa bodo poravnani stroški za njihovo hrambo in prodajo. Del s prodajo doseženega izkupička, ki ostane po poravnavi stroškov hrambe in prodaje stvari, pa bo izvršitelj položil pri sodišču.

7. V obravnavani zadevi ni nobenega dvoma o tem, da je dolžnik pravna oseba, ki že več let ne posluje, pri čemer je kot družbenik in direktor dolžnika v sodni register vpisana oseba iz Republike S., s katero vzpostavitev kontakta ni mogoča. Upnik je v odgovoru na pritožbo jasno navedel, da dolžnik verjetno nima tudi nobenega premoženja ter je nedosegljiv. Prav tako so terjatve zoper njega neizterljive. Poleg tega pritožnik tudi navaja (čemur upnik izrecno ni nasprotoval), da predstavljajo v obravnavani zadevi premičnine, ki jih je treba odstraniti iz nepremičnine, veliko količino blaga (približno 90 ton), ki je brez vsakršne komercialne vrednosti in ga bo po odstranitvi potrebno ustrezno shraniti in nato uničiti.

8. Stališče o neposrednosti stroškovnega razmerja med izvršiteljem in dolžnikom je utemeljeno na podlagi tega, da izvršilno sodišče (po uradni dolžnosti) dovoli prodajo stvari na dolžnikove stroške (potem, ko dolžnik najkasneje ob izročitvi teh stvari potrebnih stroškov hrambe izvršitelju noče prostovoljno plačati). To pa pomeni, da morajo imeti stvari tržno vrednost vsaj v takšnem obsegu, da se s prodajo stvari pokrijejo stroški hrambe in prodaje. Zaradi tega je povsem pravilno pravno stališče pritožnika, da omenjena zakonska ureditev iz 222. in 223. člena ZIZ (ter 116. člena Pravilnika o opravljanju službe upravitelja) nikakor ne ureja situacije, ko ni izkupička od prodaje (ker stvar nima nobene komercialne vrednosti), oz. ko izkupiček od prodaje ne dosega stroškov hrambe.

9. Namen omenjene zakonske ureditve ni v tem, da bi tudi izvršitelj v izvršilnem postopku prevzel vlogo upnika. Izvršitelj je v skladu z določbo 292. člena ZIZ upravičen do povračila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom, zato nikakor ni mogoče sprejeti razlage, da bo moral izvršitelj v izvršilnem postopku sam plačevati oz. nositi stroške hrambe in prodaje. V primeru, ko gre za premično stvar (ki jo je treba odstraniti iz nepremičnine), ki nima nobene komercialne (tržne) vrednosti, je po oceni pritožbenega sodišča treba vendarle uporabiti določbe 38., 38.a in 38.c člena ZIZ.

10. Zaradi delno zmotne uporabe materialnega prava pa se sodišče prve stopnje niti ni ukvarjalo s tem vprašanjem, kot tudi ne z vprašanjem same višine stroškov hrambe (v povezavi s stroški uničenja stvari), zato je pritožbeno sodišče pritožbi izvršitelja ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Datum zadnje spremembe:

18.01.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Ip 797/2010
• VSC sklep Cp 1655/2005
• VSL sklep I Ip 3130/2012