VSK Sklep II Ip 371/2017

Jedro

Vknjižba lastninske pravice (v primeru uspeha v pravdi) namreč ne bo izvršena v vrstnem redu predznambe (55. člen ZZK-1) in zato omenjeno nepremično premoženje na dan začetka stečaja ne bo spadalo v stečajno maso. Le če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, v korist stečajnega dolžnika vknjiži lastninska pravica, ki je omejena s hipoteko ali maksimalno hipoteko, ali če se s takšnim vpisom vknjiži hipoteka ali maksimalna hipoteka, se za preizkus te hipoteke ali maksimalne hipoteka in terjatve, zavarovane z njo, smiselno uporablja 71. člen ZFPPIPP tako, da mora upravitelj v 15-ih dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa, izdelati dodatni osnovni seznam (tretji odstavek 298.a člena ZFPPIPP).

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zavrne predlog dolžnikov za prekinitev postopka izvršbe na nepremičninah z ID znaki, kot je to razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa.

2. Zoper ta sklep se je po svoji pooblaščenki pritožil prvi dolžnik in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišča izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi opozarja, da je bila konkretna izvršba na nepremičnine dovoljena 25.10.2013, torej pred pričetkom stečajnega postopka nad prvim dolžnikom. Ni pomembno, ali bodo nepremičnine spadale v stečajno maso na dan začetka stečajnega postopka, če prvi dolžnik uspe v pravdi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II P 470/2016. Bistveno je, da bo v primeru uspešne pravde prvi dolžnik postal zemljiškoknjižni lastnik določenih nepremičnin, s čimer bodo nepremičnine postale del stečajne mase. Stečajni dolžnik namreč lahko pridobi premoženje tudi kasneje. V konkretnem primeru bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbo 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFFPIPP).

3. Prav tako se je zoper ta sklep pritožil drugi dolžnik po svojem pooblaščencu in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni in postopek prekine do pravnomočnosti odločitve v pravdi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II P 470/2016, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da bi bilo treba zaradi pravdnega postopka izvršilni postopek prekiniti. Sodišče se tudi ni konkretno opredelilo do razlogov za prekinitev izvršbe na nepremičninah z ID znaki 1, 2, 3, 4, 5 in 6. Pri tem je ključno, da se je prvi dolžnik zavezal, da bo pridobil izbrisno pobotnico za izbris hipotek banke NLB d.d., ta pa bo morala hipoteke izbrisati.

4. Upnik je podal odgovor na pritožbi in predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbi zavrne kot neutemeljeni in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Upnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil.

5. Pritožbi dolžnikov nista utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta v predmetnem izvršilnem postopku oba dolžnika (in seveda tudi upnik) soglašala, da je drugi dolžnik lastnik nepremičnin z ID znaki:1, 2, 3, 4, 5 in 6. Začetek stečajnega postopka namreč ni ovira za vpis lastninske pravice, če je bil na zemljiškoknjižnem dovolilu podpis overjen pred dnevom začetka stečajnega postopka (3. točka tretjega odstavka 94. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). To pa pomeni, da glede tega nepremičnega premoženja ne pride v poštev uporaba določbe tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP o vplivu začetka postopka stečaja na začete postopke izvršbe. V tej zvezi je sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da je pri teh nepremičninah vpisana hipoteka v korist upnika, in sicer na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa¹, kar upniku zagotavlja poplačilo iz zastavljenih nepremičnin, ne glede na poznejšo spremembo lastništva (153. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Izvršba je bila namreč dovoljena na te nepremičnine za poplačilo terjatev upnika zoper drugega dolžnika kot realnega dolžnika. Realni dolžnik je tudi oseba, ki je na nepremičnini pridobila lastninsko pravico potem, ko je upnik imel na njej v svojo korist vknjiženo zastavno pravico. S spremembo lastništva hipoteka ne ugasne in hipotekarni upnik obdrži pravico do poplačila svoje terjatve, zavarovane s hipoteko. Novi lastnik nepremičnine, obremenjene s hipoteko, postane tako s pridobitvijo lastninske pravice na nepremičnini, ki je obremenjena s hipoteko, tudi zastavitelj, ki pa ni sočasno tudi osebni dolžnik (primerjaj drugi odstavek 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

7. Prav tako je sodišče prve stopnje glede usode hipotek na teh nepremičninah pravilno zaključilo, da medsebojno neurejeno (neizpolnjeno) razmerje med dolžnikoma (prvi dolžnik se je napram drugemu dolžniku zavezal pridobiti izbrisno pobotnico za izbris hipotek banke NLB d.d. oz. DUTB d.d.) z ničemer ne vpliva na tek predmetnega izvršilnega postopka glede omenjenega nepremičnega premoženja. Zaradi tega nikakor ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje do tega vprašanja ni konkretno opredelilo. Upnik namreč ni dolžan izdati pobotnice za izbris hipoteke, če terjatve, zavarovane s temi hipotekami, ni dobil poplačane, pri čemer se ga ne tiče zaveza prvega dolžnika, dana drugemu dolžniku glede pridobitve izbrisne pobotnice, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba.

8. Ravno tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen predlog za prekinitev izvršbe glede ostale nepremičnega premoženja (kot je razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa), katerega zemljiškoknjižni lastnik je drugi dolžnik in glede katerega prvi dolžnik (stečajni dolžnik) od drugega dolžnika v pravdi iztožuje pridobitev lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi². V tej zvezi je namreč sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da četudi bi prvi dolžnik s tožbenim zahtevkom uspel, omenjeno nepremično premoženje na dan začetka stečaja nad prvim dolžnikom (16.6.2015) ne bo spadalo v stečajno maso, upoštevaje ob tem, da pravdni postopek ni bil sprožen pravočasno s ciljem opravičbe predznambe lastninske pravice, ki je bila pri vseh nepremičninah vpisana pod ID .... Vknjižba lastninske pravice (v primeru uspeha v pravdi) namreč ne bo izvršena v vrstnem redu predznambe (55. člen ZZK-1) in zato omenjeno nepremično premoženje na dan začetka stečaja ne bo spadalo v stečajno maso. Le če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, v korist stečajnega dolžnika vknjiži lastninska pravica, ki je omejena s hipoteko ali maksimalno hipoteko, ali če se s takšnim vpisom vknjiži hipoteka ali maksimalna hipoteka, se za preizkus te hipoteke ali maksimalne hipoteka in terjatve, zavarovane z njo, smiselno uporablja 71. člen ZFPPIPP tako, da mora upravitelj v 15-ih dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa, izdelati dodatni osnovni seznam (tretji odstavek 298.a člena ZFPPIPP). V tem dopolnjenem osnovnem seznamu se upravitelj izjavi, ali priznava ali prereka terjatev oziroma ločitveno pravico (smiselna uporaba prvega odstavka 61. člena ZFPPIPP), prav tako pa lahko ostali upniki z ugovorom prerekajo terjatev ali ločitveno pravico drugega upnika (smiselna uporaba prvega in drugega odstavka 63. člena ZFPPIPP). To pa pomeni (glede na to, da v primeru uspeha v pravdi vpis lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika ne bo začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka), da v konkretnem primeru nikakor ne pride v poštev uporaba določbe 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, upoštevaje njeno povezavo z določbo 280. člena ZFPPIPP. Zoper novega lastnika (stečajnega dolžnika) bo mogoče zgolj nadaljevati obstoječi izvršilni postopek. Zato tudi ni nobenega razloga za prekinitev izvršbe do pravnomočne odločitve v omenjeni pravdni zadevi, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Prav tako v konkretnem primeru ne pride v poštev prekinitev postopka po določbi 4. točke prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, saj sporno nepremično premoženje sploh še ni v zemljiškoknjižni lasti prvega dolžnika.

9. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče zavrnilo obe pritožbi dolžnikov ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Dva notarska zapisa, sestavljene pri notarju D. J. v P., SV 582/07 z dne 6.11.2007 in SV 493/08 z dne 2.10.2008, s katerimi sta pravni prednik upnika in prvi dolžnik potrdila sklenjene kreditne pogodbe in za zavarovanje terjatev po teh pogodbah ustanovila notarsko hipoteko na omenjenih nepremičninah.
² Pravda se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II P 470/2016, pri čemer o zahtevku zaenkrat še ni pravnomočno odločeno.

Datum zadnje spremembe:

15.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Ip 1460/2017
• VSL sklep II Cp 2546/2011
• Sodba II Ips 890/93