VSK Sodba Cpg 132/2017

Jedro

Sklep skupščine je izpodbojen tudi, če je pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (na primer ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina - 2. točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1). V zvezi s to pravno podlago bi morala tožeča stranka trditi in dokazovati ne le, da je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut (usklajeno delovanje delničarjev M1. d.o.o. in O.A., ki imata skupaj 29,28 % delnic z glasovalno pravico in delničarja V. d.d. - v likvidaciji, ki ima 48 % delnic z glasovalno pravico, po 8. členu ZPre-1, kar ima za posledico - ker ni bila dana prevzemna ponudba - mirovanje glasovalnih pravic teh treh delničarjev na sporni skupščini - 63. člen v zvezi s 6. in 7. členom ZPre-1), temveč bi morala tudi trditi in dokazovati, da so v konkretnem primeru te kršitve vplivale na veljavnost sklepa. Vendar pa tega procesnega gradiva v smeri upoštevanja teorije kavzalnosti oziroma relevance tožeča stranka sploh ni podala, zato tudi ni več pravno pomembno, ali so omenjeni delničarji v zvezi z zadnjim zasedanjem skupščine tožene stranke delovali usklajeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišč prve stopnje.

II. Tožeča stranka mora v 15-ih dneh povrniti toženi stranki tudi 285,59 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od 16. dne).

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek, da se razveljavijo sklepi skupščine tožene stranke, sprejeti na skupščini 11.2.2016 (razrešitev B.K. in S.P. kot članov nadzornega sveta in imenovanje I.V. in M.G. za nova člana nadzornega sveta), zavrnilo. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da mora tožeča stranka v 15-ih dneh povrniti toženi stranki 1.275,96 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po svojem pooblaščencu pritožila tožeča stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo zaslišanje priče M.G. glede usklajenega delovanja določenih delničarjev na sporni skupščini tožene stranke. Zavrnitev tega dokaznega predloga po oceni pritožbe tudi ni ustrezno obrazložena. Pomanjkljiva je tudi dokazna ocena sodišča prve stopnje glede usklajenega delovanja družbe M1. d.o.o., O.A. in družbe V.h. d.d. - v likvidaciji. V tej zvezi se sodišče prve stopnje ni opredelilo do številnih razlogov, ki jih je v postopku na prvi stopnji izpostavila tožeča stranka. Zakonsko domnevo o usklajenem delovanju bi morala ovreči tožena stranka. Nepravilna je tudi ocena sodišča prve stopnje, da je za odločitev o tem vprašanju odločilen zgolj datum 11.2.2016, ko se je odvijala sporna skupščina tožene stranke. Tudi okoliščine pred in po tem datumu so pravno pomembne. Do vseh teh okoliščin, ki jih pritožba ponavlja, se sodišče prve stopnje ni opredelilo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Glede uporabe določbe tretjega odstavka 395. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) pritožba opozarja, da je treba za vsako izboljšanje pravnega položaja enih delničarjev na račun poslabšanja pravnega položaja družbe ali drugih delničarjev, šteti za relevantno. Prevzem kontrole v javni delniški družbi, ne da bi bila dana zakonita prevzemna ponudba vsem delničarjem, nujno predstavlja poslabšanje pravnega položaja manjšinskih delničarjev. Čas objave prevzemne ponudbe nikakor ni nepomemben. V skladu z drugim odstavkom 17. člena Zakona o prevzemih (v nadaljevanju: ZPre-1) namreč cena v prevzemni ponudbi ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri je prevzemnik vrednostne papirje pridobil v obdobju zadnjih 12 mesecev pred objavo prevzemne ponudbe. Prevzemna ponudba, ki so jo navedene osebe dale 2.8.2016, je manjšinskim delničarjem ponujala zgolj 1,10 EUR za delnico, saj ni bila upoštevana pridobitev delnic s strani O.A.z dne 12.5.2015 po ceni 4,36 EUR na delnico. S predčasnim odpoklicem članov nadzornega sveta in imenovanjem novih pa so omenjeni trije delničarji zase pridobili posebne ugodnosti v obliki nezakonite pridobitve kontrole tožene stranke na škodo drugih delničarjev, ne da bi bili mali delničarji deležni enake obravnave kot ostali delničarji pred njimi, od katerih so usklajeno delujoči delničarji predhodno pridobivali delnice. Nični sklepi, sprejeti na skupščini tožene stranke z dne 7.1.2016, so nični sami po sebi. Ponovna potrditev ničnih sklepov na naslednji, pravilno sklicani skupščini, pa ni ničnostni razlog, temveč je zaradi nasprotja z zakonom izpodbojni razlog. Zato je tožeča stranka sklepe, sprejete na skupščini dne 11.2.2016, tudi izpodbijala.

3. Tožena stranka je po svojem pooblaščencu podala odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ravno tako ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6. Skupščino delniške družbe je treba sklicati v primerih, določenih z zakonom ali statutom, pa tudi takrat, ko je to v korist družbe (prvi odstavek 295. člena ZGD-1). V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so delničarji delniške družbe M. d.d. na skupščini družbe dne 7.1.2016 sprejeli sklepe, da se dotedanja člana nadzornega sveta delniške družbe B.K. in S.P. odpokličeta s te funkcije ter so namesto njiju imenovali I.V. in M.G. za nova člana nadzornega sveta družbe. Ker pa je obstajala utemeljena bojazen, da ta skupščina ni bila sklicana v skladu z drugim odstavkom 295. člena ZGD-1 (spričo česar so lahko sklepi, sprejeti na tej skupščini, nični - prva alineja prvega odstavka 390. člena ZGD-1), je bila na dan 11.2.2016 sklicana nova skupščina delniške družbe. Zaradi te proceduralne napake pri sklicu januarske (2016) skupščine¹, je upravičeni sklicatelj vsekakor ravnal v korist družbe, ko je na dan 11.2.2016 sklical novo skupščino, na kateri so delničarji ponovno sprejeli (potrdili) sklepe, ki so bili sprejeti na skupščini 7.1.2016. Prav zaradi tega je odpadel (postal pravno nepomemben) ničnostni razlog skupščinskih sklepov, ki so bili sprejeti na zasedanju skupščine delničarjev dne 7.1.2016. Ti sklepi so bili namreč ponovno (v isti vsebini) sprejeti (potrjeni) na zasedanju skupščine dne 11.2.2016, pri čemer ta zadnji sklic skupščine ni bil obremenjen z omenjeno proceduralno napako, povezano s sklicem skupščine v skladu z drugim odstavkom 295. člena ZGD-1. Zaradi tega tožeča stranka v konkretni pravdi tudi ni uveljavljala omenjenega ničnostnega razloga v zvezi z zasedanjem skupščine z dne 11.2.2016, njen ugovor ničnosti skupščine z dne 7.1.2016 pa je postal, kot rečeno, s sprejetjem (potrditvijo) istih sklepov na zasedanju skupščine dne 11.2.2016, pravno docela nerelevantne narave. V tej zvezi zato ni mogoče slediti tudi pritožbenemu očitku, da je ponovna potrditev konkretnih sklepov na naslednji, pravilno sklicani skupščini, izpodbojni razlog. Ti konkretni sklepi (razrešitev dveh članov nadzornega sveta in imenovanje dveh novih članov nadzornega sveta) namreč niso bili na zadnji skupščini (zaradi omenjenih razlogov) sprejeti v nasprotju z zakonom, marveč so bili sprejeti (ponovno potrjeni) prav zaradi tega, da postanejo (zaradi odprave omenjenega ničnostnega razloga, povezanega z napako v sklicu skupščine z dne 7.1.2016) zakoniti. Izpodbojni razlog po 1. točki prvega odstavka 395. člena ZGD-1 zato v obravnavani zadevi ni bil podan, kot to zmotno ocenjuje tožeča stranka.

7. Po oceni pritožbenega sodišča je prav tako neutemeljeno sklicevanje tožeče stranke na izpodbojnost skupščinskih sklepov, sprejetih na zasedanju skupščine dne 11.2.2016, in sicer iz razloga po tretjem odstavku 395. člena ZGD-1. Izpodbijanje se seveda lahko opira tudi na to, da je delničar z uresničevanjem glasovalne pravice zase ali v korist tretjega poskušal pridobiti posebne ugodnosti na škodo družbe ali drugih delničarjev, če je na podlagi sprejetega sklepa skupščine ta namen mogoče doseči. V tej zvezi pa se je tožeča stranka v postopku na prvi stopnji sklicevala zgolj na okoliščino, da so povezani delničarji (M1. d.o.o., O.A. in V.h. d.d. - v likvidaciji), ki so na omenjeni skupščini delovali usklajeno (8. člen ZPre-1), zamenjali dotedanja člana nadzornega sveta družbe z novima članoma, ki sta bila za omenjene povezane delničarje bolj ustrezna. Ta razlog pa tudi po oceni pritožbenega sodišča nikakor v konkretnem primeru ne opravičuje uporabe določbe tretjega odstavka 395. člena ZGD-1, upoštevaje ob tem predvsem dejstvo, da je v korporacijski teoriji in praksi povsem običajno, da imajo delničarji z večino glasovalnih pravic pri glasovanju o članstvu posameznikov v nadzornem svetu delniške družbe glavno besedo. Člani nadzornega sveta namreč zastopajo interese delničarjev, pri čemer jih voli skupščina z večino oddanih glasov (prvi odstavek 274. člena in 307. člen ZGD-1). Zato v konkretnem primeru že po naravi stvari ne morejo biti podane posebne ugodnosti na eni strani (večinski delničarji) in škoda na drugi strani (manjšinski delničarji), upoštevaje ob tem, da morajo biti za izpodbojnost po tretjem odstavku 395. člena ZGD-1 po oceni pritožbenega sodišča podani znaki premoženjskega okoriščanja na eni strani in premoženjskega prikrajšanja (škoda) na drugi strani. To izhaja tudi iz tega, da skupščinski sklep po tej pravni podlagi ni izpodbojen, če je drugim delničarjem na podlagi sklepa zagotovljeno primerno nadomestilo za utrpelo škodo (zadnji stavek tretjega odstavka 395. člena ZGD-1). Pritožbene navedbe na tem mestu glede prenizko ponujene cene za delnice (v smeri neenake obravnave malih delničarjev v razmerju do delničarja O.A. upoštevaje ob tem usklajeno delovanje omenjenih treh delničarjev - drugi odstavek 17. člena ZPre-1), pa s sprejetimi sklepi na zadnji skupščini tožene stranke nimajo nobene pravno relevantne zveze.

8. Sklep skupščine je izpodbojen tudi, če je pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (na primer ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina - 2. točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1). V zvezi s to pravno podlago bi morala tožeča stranka trditi in dokazovati ne le, da je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut (usklajeno delovanje delničarjev M1. d.o.o. in O.A. ki imata skupaj 29,28 % delnic z glasovalno pravico in delničarja V.h. d.d. - v likvidaciji, ki ima 48 % delnic z glasovalno pravico, po 8. členu ZPre-1, kar ima za posledico - ker ni bila dana prevzemna ponudba - mirovanje glasovalnih pravic teh treh delničarjev na sporni skupščini - 63. člen v zvezi s 6. in 7. členom ZPre-1), temveč bi morala tudi trditi in dokazovati, da so v konkretnem primeru te kršitve vplivale na veljavnost sklepa. Vendar pa tega procesnega gradiva v smeri upoštevanja teorije kavzalnosti oziroma relevance tožeča stranka sploh ni podala, zato tudi ni več pravno pomembno, ali so omenjeni delničarji v zvezi z zadnjim zasedanjem skupščine tožene stranke delovali usklajeno. Iz tega razloga tudi ni bilo nobene potrebe, da se kot priča zasliši M.G. Pa tudi sicer iz (nespornih) podatkov notarskega zapisnika o zasedanju skupščine delničarjev tožene stranke z dne 11.2.2016 (priloga A3 spisa) jasno izhaja, da bi bili vsi štirje sklepi veljavno sprejeti, četudi se pri glasovanju o teh sklepih sploh ne upoštevajo glasovi omenjenih treh delničarjev, za katere tožeča stranka trdi, da so delovali usklajeno. Četudi se ti glasovi ne upoštevajo, bi bila sklepa o razrešitvi dveh članov nadzornega sveta prav tako veljavna, saj je zanju glasovala najmanj 3/4 večina oddanih glasov (prvi odstavek 275. člena ZGD-1). Enako velja tudi za sklepa o imenovanju novih članov v nadzorni svet, upoštevaje ob tem, da za veljavnost teh dveh sklepov zadošča že večina oddanih glasov (307. člen ZGD-1).

9. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka je upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka v znesku 285,59 EUR (nagrada za pritožbeni postopek v višini 500 odvetniških točk, pavšalni materialni stroški v višini 10 odvetniških točk in 22 % DDV).

-------------------------------
¹ rok za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti sklepov, sprejetih na tej skupščini, še ni potekel - drugi odstavek 391. člena ZGD-1

Datum zadnje spremembe:

27.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSK sodba Cpg 233/2008
• VSM sklep I Cpg 178/2016
• VSL sklep IV Cpg 1445/2012