<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK Sklep II Kp 55212/2012

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2017:II.KP.55212.2012
Evidenčna številka:VSK00004152
Datum odločbe:28.09.2017
Senat, sodnik posameznik:Mara Turk (preds.), Aleš Arh (poroč.), Vitomir Bohinec
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:nedovoljen dokaz - ogled - pravica do zasebnosti - skrit prostor prevoznega sredstva - nujno preiskovalno dejanje - preiskava vozila

Jedro

Delovni stroj ni prevozno sredstvo, na katerem bi bilo moč uveljavljati ustavno pravico do zasebnosti, saj nima kabine ali drugega zaprtega prostora, kjer bi lastnik lahko pričakoval zasebnost. Zato uporaba šestega odstavka 215. člena ZKP ne pride v poštev.

Ker je policija opravljala preiskovalna dejanja na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 164. člena ZKP, ni potrebovala odredbe preiskovalnega sodnika, ki bi dovoljevala dostop po tujem zemljišču.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obtoženega A. H. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izločitev dokazov, katerega je zagovornik obtoženega A. H. podal na predobravnavnem naroku.

2. Zoper sklep se zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb kazenskega postopka pritožuje obtoženčev zagovornik. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu zagovornika za izločitev dokazov ugodi oz., da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z izpodbijanim stališčem, da razlogi iz katerih je obramba obtoženega A. H. predlagala izločitev dokazov, niso podani. Stališče, da bi morala policija pri opravi ogleda delovnega stroja pridobiti odredbo za hišno preiskavo, ker ni izvajala zgolj ogleda v smislu 245. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) temveč je na stroju opravila določene kemične preiskave in odstranila dele stroja, ni utemeljena in tudi nima podlage v odločbi Ustavnega sodišča RS, Up-1293/08 z dne 6.7.2011 in sodbah Vrhovnega sodišča RS, na katere se pritožba sklicuje. Nobenega dvoma namreč ni, da je policija opravljala ogled delovnega stroja, ki ni prevozno sredstvo in na katerem ni moč uveljavljati ustavne pravice do zasebnosti. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje in kar je razvidno tudi iz fotografij ogleda, delovni stroj nima kabine ali drugega zaprtega prostora, kjer bi lastnik ali uporabnik stroja lahko pričakoval zasebnost, zaradi česar uporaba šestega odstavka 215. člena ZKP ne pride v poštev. Ta namreč navaja, da se določbe Zakona o kazenskem postopku, kolikor se nanašajo na hišno in osebno preiskavo smiselno uporabljajo tudi za preiskavo skritih prostorov prevoznih sredstev. V konkretnem primeru pa ni šlo za prevozno sredstvo, niti preiskavo prostorov, ki bi bili na delovnem stroju skriti, temveč je policija, kot to povzema že pritožba sama, odvijačila kovinsko ploščico, na tem mestu izvedla kemične preiskave ter opravila pregled notranje strani podvozja stroja. Ker torej ni šlo za preiskavo skritih prostorov prevoznega sredstva tudi sklicevanje na sodbi Vrhovnega sodišča R Slovenije Ips 30354/2012 z dne 12.6.2013 in I Ips 30044/2010 z dne 22.9.2016, ne pride v poštev. Obe odločbi se namreč nanašata na osebni avtomobil in ne na drug predmet, ki bi bil primerljiv z delovnim strojem.

5. Pritožba dalje izpostavlja, da so policisti do delovnega stroja, ki se je nahajal na zemljišču A. B. in njegovega očeta, prišli po parceli soseda in s tem posegli v lastninsko pravico tako lastnika parcele, na kateri se je stroj nahajal kot lastnika parcele, po kateri so pristopili do stroja. Ker dostop do tega ni bil mogoč po javnem zemljišču bi morali pridobiti odredbo sodišča oz. soglasje lastnika dvorišča, ker pa tega niso pridobili, so ob ogledu pridobljeni dokazi tudi iz navedenega razloga nezakoniti.

6. Z navedeno razlago se pritožbeno sodišče ne strinja. S tem, ko so policisti pristopili do delovnega stroja po zasebnem zemljišču in ne po javni poti, namreč niso posegli v lastninsko pravico lastnika zemljišča, saj le-ta z zgolj kratkim prehodom preko zemljišča, ni mogla biti okrnjena. Iz zapisnikov o ogledu z dne 16.11.2011 in 17.11.2011 pa tudi sicer izhaja, da sta se ogleda opravila na podlagi drugega odstavka 164. člena ZKP, ker je obstajal sum, da je bila identifikacijska številka na delovnem stroju ponarejena. O obeh ogledih sta bili obveščeni preiskovalna sodnica in državna tožilka, obdolženi A. H. pa je bil kot direktor družbe B. d.o.o. poučen o tem, da je lahko navzoč ob ogledu. Iz povedanega tako sledi, da je policija opravljala ogled stroja kot nujno preiskovalno dejanje na podlagi pooblastila preiskovalne sodnice, ki se ogledov ni udeležila, zaradi česar je bila policija na podlagi drugega odstavka 164. člena ZKP tudi upravičena, da sama opravi ogled. Zaradi tega procesnega pooblastila pa tudi ni potrebna posebna odredba preiskovalnega sodnika, ki bi dovoljevala dostop po tujem zemljišču, kot to meni pritožba. Tudi v tem primeru sodni odločbi, na kateri se pritožba sklicuje v opombah 4 in 5, nista upoštevni, saj ne obravnavata vprašanja posega v tujo lastnino. Zato dokazi, ki so bili pridobljeni ob obeh ogledih tudi po oceni pritožbenega sodišča niso nezakoniti.

7. V pritožbi obtoženčev zagovornik opozarja na določbo petega odstavka 178. člena ZKP, po kateri je o preiskovalnem dejanju potrebno na primeren način obvestiti tako obdolženca kot njegovega zagovornika. V konkretnem primeru je bil obtoženec kot zakoniti zastopnik družbe B. d.o.o. sicer obveščen o ogledu, vendar pa pri tem ni bil poučen o svojih procesnih pravicah in tudi o pravici do zagovornika, zaradi česar so bile po mnenju pritožnika prekršene določbe 12. in 14. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 148. člena, šestim odstavkom 215. člena in 245. člena ZKP.

8. Glede navedenega očitka je moč ugotoviti, da ga obramba v predlogu za izločitev dokazov ni uveljavljala, zaradi česar se sodišče prve stopnje o njem ni izjasnilo. Formalno bi ta razlog bilo potrebno šteti kot nov predlog za izločitev dokazov, vendar sodišče druge stopnje meni, da to ni potrebno. Kot že zgoraj rečeno se je namreč ogled opravljal na podlagi drugega odstavka 164. člena ZKP, ta člen pa v tretjem odstavku določa, da mora o preiskovalnih dejanjih policija obvestiti državnega tožilca. Ker se dolžnost obveščanja nanaša le na slednjega, ne pa tudi na osumljenca, čigar identiteta v času oprave preiskovalnih dejanj pogosto še ni povsem zanesljiva, zatrjevana kršitev postopka ni podana. Tako stališče pa izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 447/2006 z dne 7.9.2007, na katero se pritožba sklicuje.

9. Ker glede na obrazloženo pritožba zagovornika obtoženega A. H. ni utemeljena, jo je sodišče druge stopnje na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP zavrnilo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 35
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 35
Zakon o kazenskem postopku (uradno prečiščeno besedilo) (2007) - ZKP-UPB4 - člen 18, 215, 215/6, 371, 371/1-8.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.10.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEyMjM5