VSK Sklep Cpg 170/2017

Jedro

To pomeni, da je institut vrnitve v prejšnje stanje namenjen za odpravo posledic zamude, ki se pravdni stranki zgodi, ali ki jo slednja zagreši. Kadar pa pravdna stranka sodišču očita, da je izgubila pravico opraviti neko pravdno dejanje zaradi tega, ker je sodišče pri opravljanju procesnih dejanj storilo napako, takšni očitki ne morejo predstavljati razlogov za vrnitev v prejšnje stanje, ampak lahko predstavljajo le grajanja procesnih dejanj sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (I. in II. točka) razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev v zadevi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugodilo predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka), posledično je razveljavilo svoj sklep z dne 26.4.2017, s katerim je odločilo, da se tožba šteje za umaknjeno (II. točka izreka), razveljavilo je tudi plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 11.5.2017 (III. točka izreka).

2. Zoper to odločitev se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, predlagala je zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje (kot prepoznega), podredno pa njegovo zavrnitev. Zatrjevala je, da je tožeča stranka od vročitve sklepa pritožbenega sodišča dalje vedela, da je rok za plačilo sodne takse najkasneje 15 dni od prejema te odločitve potekel (3. 2. 2017), kar je v pritožbi tudi sama navedla. Celo več, navajala je tudi, kako je pozivala stečajno sodišče in upravitelja k podaji soglasja za plačilo sodne takse. Glede njenih trditev, da je bila s plačili omejena zaradi teka prisilne poravnave, pa je navedla, da poslovanje strank z omejitvami ne omogoča podaljševanja prekluzivnih rokov. Če torej stranka do 3.2.2017 ni pridobila soglasja upravitelja, je rok za plačilo takse zamudila. Že od novembra 2016 je nad tožnikom s sklepom Ustavnega sodišča zadržano opravljanje dejanj v stečajnem postopku in so se nadalje opravljala dejanja v postopku prisilne poravnave. Tožeča stranka je torej imela vso možnost sodno takso plačati v zakonskem roku. Izkazala pa tudi ni, da naj bi stečajni upravitelj sodišče zaprosil za izdajo soglasja za plačilo sodne takse, pa četudi bi ga zaprosil, bi bilo potrebno tak predlog zavreči, saj za takšno dajanje soglasja sodišča ne potrebuje.

3. O zadevi je odločalo Višje sodišče v Kopru, saj je bila v skladu s 105.a členom Zakona o sodiščih na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 1465/2017, z dne 13.7.2017, prenesena z Višjega sodišča v Ljubljani v reševanje na tukajšnje sodišče.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je tožeča stranka po tem, ko je prvostopenjsko sodišče dne 24.6.2017 izdalo sklep, da se tožba zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjeno (list. št. 71), vložila tako pritožbo zoper navedeni sklep, kot tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V slednjem je sodišču očitala procesno kršitev, ker je ob vročitvi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 970/2016, z dne 27.12.2016¹, ni pozvalo k plačilu sodne takse. Poleg tega pa je kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje navajala, da zaradi insolvenčnih postopkov (najprej postopek prisilne poravnave, nato stečajni postopek, nato zopet postopek prisilne poravnave) upravičeno ni mogla plačati sodne takse.

6. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločalo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje le glede dela predloga, v katerem je tožeča stranka grajala postopanje prvostopenjskega sodišča, ki je ni še enkrat pozvalo k plačilu sodne takse in ji ni določilo (novega) roka za njeno plačilo.

7. V skladu s prvim odstavkom 116. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko pravdna stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje, kadar je zamudila narok ali rok za opravo kakšnega pravnega dejanja in je posledično zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje. To pomeni, da je institut vrnitve v prejšnje stanje namenjen za odpravo posledic zamude, ki se pravdni stranki zgodi, ali ki jo slednja zagreši. Kadar pa pravdna stranka sodišču očita, da je izgubila pravico opraviti neko pravdno dejanje zaradi tega, ker je sodišče pri opravljanju procesnih dejanj storilo napako, takšni očitki ne morejo predstavljati razlogov za vrnitev v prejšnje stanje, ampak lahko predstavljajo le grajanja procesnih dejanj sodišča. Za odpravo procesnih napak sodišča pa so predvidena pravna sredstva.

8. Zato je pritožbeno sodišče, ki je izpodbijani sklep v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP preverilo tudi glede uporabe materialnega prava, moralo sklep razveljaviti, saj sodišče odločitve o vrnitvi v prejšnje stanje ni temeljilo na razlogih, ki izvirajo iz sfere predlagateljice vrnitve v prejšnje stanje, ampak na zatrjevanih procesnih napakah sodišča.

9. V novem postopku se bo sodišče moralo opredeliti do tistih razlogov tožeče stranke, ki izvirajo iz njene sfere, če seveda ne bo presodilo, da bi bilo smotrno najprej odločanje o pritožbi², ki jo je zoper sklep o ustavitvi postopka vložila tožeča stranka.

-------------------------------
¹ s katerim je bilo pravnomočno odločeno, da tožeča stranka s predlogom za taksno oprostitev ni uspela
² v zvezi s katero še ni bilo opravljeno nobeno dejanje v smislu določb 342. in nasl. ZPP

Datum zadnje spremembe:

25.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 530/2010
• VSL sklep I Cp 2754/2011
• VSM Sodba I Cp 1029/2018