VSK sklep CDn 57/2017

Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče je v konkretni zadevi pravilno uporabilo določbe 86., 87. in 88. člena ZZK-1, ki se nanašajo na vpis zaznambe izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Gre za prisilno hipoteko (glej še 143. člen SPZ), za katero soglasje lastnika nepremičnine (dolžnika v postopku izvršbe) ni potrebno. Ker je po podatkih spisa sodišče obvestilo in listino, ki predstavlja podlago za vpis, prejelo 14.3.2016, je pravilno odločeno, da dovoljeni vpis učinkuje od tega dne. V zemljiškoknjižnem ugovornem postopku se ne uporablja določba 57. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom Dn 53189/2016 z dne 19.9.2016 pri osnovnem pravnem položaju nasprotne udeleženke (lastninska pravica do 3/8) pri uvodoma navedeni nepremičnini dovolila vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru I 108/2016 z dne 11.3.2016.

2. Ugovor nasprotne udeleženke zoper zgoraj navedeni sklep o vpisu je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila in sklep o vpisu potrdila. Odločila je še, da mora nasprotna udeleženka sama kriti stroške ugovora zoper sklep o vpisu.

3. V pritožbi zoper odločitev o ugovoru nasprotna udeleženka očita zmotno uporabo določbe prvega odstavka 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) in bistvene kršitve določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Meni, da sodišče sploh ni izdalo sklepa o izvršbi, ki je označen In, da sklep I 108/2016 ni sklep, s katerim sodišče dovoli izvršbo na nepremičnino oziroma da ne obstaja ustrezen pravnomočen sklep o izvršbi. Zato meni, da niso izpolnjeni pogoji za vpis zaznambe iz 86. in 88. člena ZZK-1. Meni, da navedba, da se izvršba (ko ne gre za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe) v celoti opravi, še preden je imela stranka možnost uveljaviti ugovore procesne ali materialnopravne narave, ni skladna s pravico do izjave po 22. členu Ustave in pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave. Iz izpodbijanega sklepa tudi ne izhaja, da bi upnik nasprotoval ugovoru dolžnice zoper sklep z dne 19. 9. 2016. V zvezi s tem se pritožnica sklicuje na določbo 57. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Meni, da posledično niso izpolnjeni pogoji iz 167. člena ZIZ. Navaja še, da hipoteka ni storjena s soglasjem lastnika nepremičnine in je zato zaznamba nezakonita. Tako stališče je zavzelo tudi EKČP v sodbah Ćosić, Paulić v. Hrvaška, Orlić v. Hrvaška, Bjedov v. Hrvaška, Brežec v. Hrvaška. V vseh primerih je ugotovilo kršitev pritožnikove pravice do spoštovanja svojega doma z očitkom, da sodišča niso opravila testa sorazmernosti, ko se je izdajalo sklepe o deložaciji. Ni v domeni izvršilnega sodišča odrejati in izbirati predmete izvršbe, to izbiro ima samo lastnik nepremičnin (glej ESČP sodbo Žilinskiene v. Lithuania). Kot je razumeti pritožbo, glede na to, da se izvršujejo nezakoniti sklepi, očita tudi nezakonito pridobivanje in uporabo osebnih podatkov pritožnice (EMŠO, podatki o nepremičnini) s strani upnika in sodišča, vpis pa po njenem mnenju ne more imeti učinka za nazaj. Navaja, da je upravičena do stroškov ugovora, ker mu upnik ni nasprotoval. Za pritožbo uveljavlja povrnitev materialnih stroškov v znesku 10,00 EUR za obrazec izjave o premoženjskem stanju, pošto, kopije, tiskanje, papir.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Gre za postopek, začet po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zemljiškoknjižno sodišče v konkretni zadevi pravilno uporabilo določbe 86., 87 in 88. člena ZZK-1, ki se nanašajo na vpis zaznambe izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti, saj je tak vpis dovolilo ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, na podlagi ustreznega obvestila in sklepa izvršilnega sodišča o dovolitvi nepremičninske izvršbe. Slednje izhaja iz spisovnih podatkov, kot tudi, da gre sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova. To pa pomeni, da njegova pravnomočnost ni pogoj za dovolitev vpisa. Drugačne pritožbene navedbe so neutemeljene.

6. V takem primeru je prvo izvršilno dejanje zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi (prvi odstavek 46. člena in 170. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju), posledica tega pa je tudi, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, pridobi na nepremičnini hipoteko (če je ni pridobil že prej). Vknjižba hipoteke se v zemljiškoknjižnem postopku izvede po uradni dolžnosti. Da bi bile ustavne pravice pritožnice ogrožene, pritožnica z vsebino svoje pritožbe ne prepriča. Gre za prisilno hipoteko (glej še 143. člen SPZ), za katero soglasje lastnika nepremičnine (dolžnika v postopku izvršbe) ni potrebno. Tudi kar se tiče začetka učinkovanja spornega vpisa, je odločitev materialno pravno pravilna. Vpisi pravic in pravnih dejstev glede na 5. člen ZZK-1 praviloma učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma ko je prejelo listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti. Tako je glede na vrsto vpisa tudi v konkretni zadevi. Ker je po podatkih spisa sodišče obvestilo in listino, ki predstavlja podlago za vpis, prejelo 14.3.2016, je pravilno odločeno, da dovoljeni vpis učinkuje od tega dne. V zemljiškoknjižnem ugovornem postopku se ne uporablja določba 57. člena ZIZ o vročanju ugovora v odgovor in se zato nanjo pritožnica neutemeljeno sklicuje. Da so podatki o nepremičnini, na katero se nanaša vpis in o pritožnici potrebni, je odgovorilo že sodišče prve stopnje. Glede na na vrsto in vsebino vpisa in 152. člen ZZK-1 tako meni tudi pritožbeno sodišče. Pritožba ne vsebuje tehtnih protiargumentov in s pavšalnim vztrajanjem o nezakonito pridobljenih podatkih ne more uspeti.

7. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

8. Udeleženci v zemljiškoknjižnem postopku sami krijejo svoje stroške postopka (drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 35. člena Zakona o nepravdnem postopku), zato to velja tudi za pritožničine stroške v ugovornem in pritožbenem postopku. Odločitev o stroških v izpodbijanem sklepu je zato pravilna, enako pa je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka.

Datum zadnje spremembe:

23.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSK sklep CDn 303/2016
• VSL sklep II Cp 4211/2010