VSK sklep CDn 267/2016

Jedro

S trditvami, da se je izgubil original kupoprodajne pogodbe, na kateri je bil podpis prodajalca overjen in predložitvijo drugopisa kupoprodajne pogodbe, na katerem podpis prodajalca ni overjen, je predlagatelj verjetno izkazal pogoje za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine po prvem odstavku 1.

točke 234. člena ZZK-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep z dne 31.8.2016 in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice z dne 18.11.2015 se razveljavita in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Brežicah zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice Dn 233046/2015 z dne 18.11.2015, s katerim je ta zavrnila predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini, ki je navedena v uvodu tega sklepa.

2. Zoper takšno odločitev se po pooblaščencu pritožuje predlagatelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, nato pa potem, ko vzpostavi listino, hkrati dovoli predlagano vknjižbo lastninske pravice. Navaja, da je v predlogu za vzpostavitev listine predložil dotično pogodbo z dne 15.6.1963 v ne-overjenem originalnem duplikatu (pojasnjuje izraz original - duplikat, na originalnem papirju duplikat proizveden s pomočjo indiga). Overjen (s sodno overjenim podpisom prodajalca) original je izgubljen. In ravno zato se predlaga vzpostavitev te izgubljene listine, sodno overjenega originala. Njegova kopija pa žal ni bila nikoli narejena, saj leta 1963 fotokopirni stroji še niso obstajali. Sklicuje se na določbo prvega odstavka 234. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) in trdi, da je s predloženo listino brez overitvene klavzule izkazano prav to, kar se zahteva po citirani zakonski določbi. Tako je izpolnjen pogoj za začetek postopka vzpostavitve listine – vzpostavitve njenega sodno overjenega izvirnika. Če sodišče zahteva predložitev takšne kopije listine, iz katere bo razvidna overitvena klavzula, potem sodišče zahteva, da predlagatelj to izkaže z gotovostjo. Tak dokazni standard pa je sodišče dvignilo samovoljno in posledično negiralo institut vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Res lahko predlagatelj pritegne lastnike sosednjih nepremičnin, da podajo izjavo po določbi 2. točke petega odstavka 234. člena ZZK-1, vendar za to ni potrebe. Večjo verjetnost obsoja listine, katere vzpostavitev se zahteva, izkazuje listina, kakršna je bila predložena, kot pa izjava sosedov. Takšna uradniška razlaga zakona kot jo je v obravnavani zadevi zavzelo prvostopenjsko sodišče, pripelje do propada instituta vzpostavitve listine, ki ima idejo v tem, da se vzpostavijo listine, s katerimi v preteklosti zaradi podcenjevanja zemljiškoknjižnih vpisov stranke niso ravnale skrbno (primerjaj judikat VSK sklep Cdn 197/2015).

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi predlagatelj zahteva vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in sicer kupoprodajne pogodbe z dne 15.6.1963, katere predmet prodaje je bila nepremičnina, ki je navedena v uvodu tega sklepa in pri kateri predlagatelj predlaga vknjižbo lastninske pravice na svoje ime. Iz podatkov spisa in njegovih prilog izhaja, da je predlagatelj v obrazložitvi zemljiškoknjižnega predloga navedel, da je overjen original kupoprodajne pogodbe z dne 15.6.1963 izgubljen. Da je takšna overjena pogodba res obstajala, dokazuje z enim od izvodov pogodbe, ki ga je priložil predlogu in na katerem pa podpis prodajalca ni overjen, saj je bil ta overjen le na originalu pogodbe. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je s takšnimi trditvami in priloženo listino verjetno izkazal, da je bilo v njegovo korist oziroma korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in da se je ta listina uničila oziroma izgubila. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je obravnavana situacija drugačna od tiste v zadevi CDn 271/2013, na katero se v razlogih izpodbijanega sklepa sklicuje prvostopenjsko sodišče. V citirani Cdn 271/2013 zadevi je namreč predlagatelj predložil kopijo listine, na kateri podpis prodajalca ni bil overjen in v obrazložitvi predloga poleg ostalega navedel, da se prepis oziroma kopija pogodbe ujema z izvirnikom. Ker je pri presoji, ali je predlagatelj s kopijo listine verjetno izkazal, da je bilo v njegovo korist ali korist njegovih pravnih prednikov, izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, treba upoštevati, da je po prvi alineji 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1 mogoče zahtevati samo vzpostavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in ker je to samo zemljiškoknjižno dovolilo, na katerem je podpis prodajalca ustrezno overjen, je prvostopenjsko in pritožbeno sodišče v citirani zadevi zaključilo, da naveden pogoj ni bil izpolnjen.

5. Zaradi zmotnega stališča prvostopenjsko sodišče ni presojalo ostalih pogojev za predlagano vknjižbo lastninske pravice, zato je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), v katerem naj ponovno odloči o vloženem predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in vknjižbo lastninske pravice. Prvostopenjsko sodišče naj v ponovnem postopku upošteva, da je predlagatelj verjetno izkazal, da je bilo v njegovo korist oziroma korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in da se je ta listina uničila oziroma izgubila.

Datum zadnje spremembe:

19.04.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2127/2000
• VSL sklep III Cp 1026/2009
• VSL sklep II Cp 1704/2011