VSK sklep II Kp 30703/2013

Jedro

O utemeljenem sumu ni mogoče govoriti, če je ta zgolj abstrakten ali temelji na predpostavkah, ki jih ni mogoče preveriti; sum mora izhajati iz konkretnih dejstev, podatkov in dokazov, ki jih mora sodišču predložiti tožilec v zahtevi za uvedbo preiskave, ki mora biti obrazložena.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Senat sodišča prve stopnje (šesti odstavek 25. člena Zakona o kazenskem postopku – ZKP - v nadaljevanju:sodišče prve stopnje) je, na podlagi nestrinjanja preiskovalnega sodnika, z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo za preiskavo Okrožnega državnega tožilstva iz Kopra, opr. št. KT 1173/11 z dne 12.10.2015 vloženo zoper osumljene: B.P., P.F., B.V., D.Č. in gospodarsko družbo G. d.o.o., ki jim je očitala: B.P., kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, po prvem, tretjem in petem odstavku 257. člena KZ-1, P.F. kaznivo dejanje pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja ali pravic po prvem, tretjem in petem odstavku 257. člena v zvezi z 38. členom KZ-1, B.V. kaznivo dejanje pranja denarja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 245. člena KZ-1, P.F. in D.Č. kaznivo dejanje pomoči h kaznivemu dejanju pranja denarja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 245. člena v zvezi z 38. členom KZ-1 ter gospodarski družbi G. d.o.o. kaznivo dejanje po 4. točki 4. člena in po 9. točki 25. člena ZOPOKD. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolžencev bremenijo proračun.

2. Proti takemu sklepu je vložila pritožbo višja državna tožilka iz razloga po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP, v zvezi s 373. členom ZKP, to je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in „zahtevo za preiskavo KT 1173/11 z dne 16.7.2015, dopusti“.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje v 4. točki izpodbijanega sklepa, se v skladu z določbo prvega odstavka 167. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) preiskava začne zoper določeno osebo, če je podan utemeljen sum, da je storila določeno kaznivo dejanje. O utemeljenem sumu ni mogoče govoriti, če je ta zgolj abstrakten ali temelji na predpostavkah, ki jih ni mogoče preveriti; sum mora izhajati iz konkretnih dejstev, podatkov in dokazov, ki jih mora sodišču predložiti tožilec v zahtevi za uvedbo preiskave, ki mora biti utemeljena (obrazložena). Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenega suma v smeri očitkov kot izhajajo iz zahteve za uvedbo preiskave, upoštevalo vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva ter je na njihovi podlagi ocenilo, da ni izkazana potrebna stopnja verjetnosti (utemeljen sum), da so obdolženci storili očitana kazniva dejanja. Tako je sodišče prve stopnje ugotovilo:

- v zahtevi za preiskavo skoraj ni opisanih ravnanj osumljenega B.P., temveč iz opisa izhajajo le ravnanja drugih oseb,

- zahteva za preiskavo osumljenemu B.P. očita dejanje, storjeno preko pooblastil podžupanu, kar pa niti v opisu niti v obrazložitvi ni konkretizirano, obstoj takega pooblastila pa v zahtevi za uvedbo preiskave nima podlage v podatkih in dokazih. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem ugotovilo, da navedena pooblastila niso omenjana niti v obrazložiti zahteve za uvedbo preiskave, niso datumsko ali kako drugače opredeljena, prav tako ni pojasnjena njihova vsebina. Iz pooblastil, ki so bile priložene zahtevi za preiskavo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ta niso bila dana v zvezi z rekonstrukcijo „Mestni stadion“ (7. točka izpodbijanega sklepa).

5. Pritožnica zgoraj navedenih ugotovitev ne izpodbija, niti ne izpodbija drugih argumentiranih zaključkov, ki jih je sodišče prve stopnje sprejelo ocenjujoč preostale očitke iz zahteve za uvedbo preiskave ampak, kot navaja v pritožbi, „podaja bistvene poudarke zahteve za preiskavo“. Na ta način in s pavšalno trditvijo v uvodu pritožbe, da „V navedeni zadevi gre za obširno dokumentacijo, iz katere po mnenju tožilstva izhaja utemeljen sum storitve zgoraj navedenih kaznivih dejanj. Storilci so delovali premišljeno in usklajeno z namenom, da bo s projektom izgradnje rekonstrukcije stadiona g.d. G. d.o.o. prišla do viška denarja in bo nato z le-tem kupila prostore v tim. Hotelu in Hiši dobrega počutja v podaljšani 3. gr. Fazi.- Olimpijski center – bazen K..“, ne more izpodbiti zaključkov sodišča prve stopnje, ki so razumno in prepričljivo argumentirani tako, da jih je mogoče sprejeti brez pomislekov. Pritožnica torej s pritožbo ne more uspeti zato, ker zaključkov sodišča prve stopnje konkretizirano ne izpodbija oziroma ne navaja konkretnih okoliščin in konkretnih dokazov (tako da bi lahko pritožbeno sodišče pritožbene navedbe preverilo) za nasprotni zaključek, to je, da je utemeljen sum podan.

6. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje temeljito preučilo zahtevo za uvedbo preiskave in dokaze, ki so bili predloženi. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem in odločitvijo sodišča prve stopnje, tudi z zaključkom, da iz opisa obravnavanih kaznivih dejanj v zahtevi za uvedbo preiskave izhajajo le ravnanja drugih oseb, osumljenemu B.P. pa se v konkretizaciji zakonskih znakov njemu očitanega kaznivega dejanja očita le, da je preko pooblastil podžupanu J.B. prenesel izvedbo investicije „Mestni stadion“, v nadaljevanju pa ravnanj osumljenega B.P., ki bi predstavljala konkretizacijo zakonskih znakov, ni več zaslediti. Sodišče prve stopnje je, kot že zgoraj navedeno, ugotovilo, da je pri očitku naslovljenem na osumljenega B.P., izostala tudi konkretizacija očitanih pooblastil v opisu dejanja, kar pritožnica ne izpodbija.

7. Kot je nadalje sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v točki 8 izpodbijanega sklepa, gredo dejanski očitki osumljenemu B.P. v smeri, da je hotel drugemu pridobiti nepremoženjsko korist in veliko protipravno premoženjsko korist, to pa je v zahtevi za uvedbo preiskave utemeljeno z dejstvi, da je prišlo do kršitve predpisov in da so določene osebe pridobile takšno korist, v povezavi s tem pa izpostavlja usklajenost ravnanj vseh drugih vpletenih oseb. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da so v zahtevi za uvedbo preiskave izostale konkretne okoliščine, ki bi utemeljevale zadostno stopnjo verjetnosti, da naj bi osumljeni B.P. imel namen pridobiti zatrjevano premoženjsko korist prav družbama S. d.o.o. in G. d.o.o.. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica tudi teh konkretnih okoliščin v pritožbi ne izpodbija, saj, kot sama navaja, le ponavlja „bistvene poudarke iz zahteve za preiskavo“.

8. V 9. točki izpodbijanega sklepa se je sodišče prve stopnje opredelilo do očitka osumljenemu B.P., da bi s prenosom investicije prikril vlogo MOK, z oceno, da je ta očitek neutemeljen, ker je (bilo) očitno, da gre pri rekonstrukciji mestnega stadiona prav za posredno investicijo MOK. V tej točki izpodbijanega sklepa je nadalje pravilno argumentirano, da soglasje občinskega sveta ne bi imelo nikakršnega vpliva na nadaljnjo izbiro izvajalcev, saj se ne zatrjuje, da bi občinski svet odločal o tem, kako in kdo bo investicijo izvedel. Navedeno pomeni, kot je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, da tudi v kolikor župan B.P. te investicije ne bi prenesel na JZZŠ, ampak bi se ta izvedla na MOK, bi se lahko potem, ko bi pridobil soglasje Ministrstva za finance in občinskega sveta, postopek z javnimi naročili odvil popolnoma enako, kot se je v obravnavani zadevi. Tudi te ocene pritožnica ne izpodbija.

9. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da so bile z izvedenimi pogajanji v smeri sprejema dodatka k pogodbi, ki je spreminjal in povečal obveznosti naročnika, sicer prekršene v zahtevi za preiskavo navedene zakonske določbe, vendar slednje še ne omogoča utemeljenega sklepanja, da je bilo to storjeno prav z namenom izogniti se morebitnim drugim potencialnim ponudnikom in na tak način pridobiti družbi H.L. d.o.o. nepremoženjsko korist oziroma ostalim vpletenim družbam premoženjsko korist. Sodišče prve stopnje je v tej zvezi ocenilo, da je toliko težje to očitati osumljenemu B.P., saj iz spisa izhaja, da postopkov javnih naročil ni izvajal, temveč je imel za to zaposleno strokovno osebje, prav tako iz dokazov v spisu ni razvidno, da bi na postopke v zvezi z javnimi naročilu osumljeni B.P. kakorkoli vplival, kot tudi ne, da se je postopek prav zaradi njegovih navodil ali vpletenosti v zadevo, odvil tako kot se je. Te ocene, ki je v nadaljevanju 9. točke izpodbijanega sklepa še podrobneje prepričljivo utemeljena, pritožnica tudi ne izpodbija. Celo sama navaja, da so kršitve predpisov o javnem naročanju same po sebi (le) prekršek (zaradi česar je bila zoper delavce Javnega zavoda za šport in nekatere iz MOK ovadba tudi zavržena, kot pojasnjuje v pritožbi).

10. Ko pritožnica v pritožbi utemeljuje očitek, da je obstajal vnaprejšnji dogovor, da pride do posla (in denarja) gospodarska družba G. d.o.o., torej, da je šlo za vnaprejšnji dogovor glede dejanskega izvajalca del, opozarja na sestanek na temo investicije Mestni stadion, ki je bil dne 6.1.2010 in operativni sestanek, ki ga je B.F. sklical za dne 18.1.2010, pri katerih pa, kot izhaja iz pritožbenih navedb, osumljeni B.P. ni sodeloval. Konkretne okoliščine in dokazi, ki bi kazali, da je izbran vnaprej dogovorjen financer H.L. d.o.o. (ki v obravnavani zadevi niti nima položaja osumljenca oz. nima položaja osumljenca oseba, ki je v njenem imenu domnevno sklenila tak dogovor), pri čemer naj bi osumljeni B.P. vedel, da bo z njim formalno nastopila družba S. d.o.o., kot dejanski izvajalec pa družba G. d.o.o. ter želel prav navedenim družbam pridobiti zatrjevano premoženjsko korist, v zahtevi za uvedbo preiskave niso bili predstavljeni (podani), ti niso izpostavljeni niti v pritožbi, v kateri pritožnica le zatrjuje, da je: očitno tako ravnal zato, da bi „prekril svojo vlogo in interes pri tem“; da so zaposleni v poslovalnici H.L. d.o.o. v K. dne 9.11.2009 prejeli navodilo, da se morajo prijaviti na razpis (pri tem ne navede od koga so prejeli navedeno navodilo in v katerih podatkih in dokazih ima ta očitek podlago); da je očitno bil podan vnaprejšnji dogovor, da pride do posla in denarja G. d.o.o. (pri tem ne navede podlage za tako sklepanje oz. ne izpodbija nasprotne ocene sodišča prve stopnje kot izhaja iz izpodbijanega sklepa); da so sodelavci Javnega zavoda za šport pri izbiri financerja vseskozi delovali po diktatu MOK (pri čemer pritožnica ne trdi in tega ne utemelji s podatki in dokazi, da naj bi delovali po diktatu osumljenega B.P.) ter da sodelovanje družb P. d.d., S. d.o.o. in G. d.o.o. v poslu ni bilo transparentno (pri tem ne izpodbija ocene in zaključka, ki ga je v tej zvezi podalo sodišče prve stopnje).

11. Ker pritožnica ugotovitev, ocene in zaključkov, ki jih je za svojo odločitev podrobno, argumentirano in prepričljivo navedlo sodišče prve stopnje ne izpodbija, kar enako velja tudi glede drugih očitkov naslovljenih na preostale osumljence iz zahteve za uvedbo preiskave, je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Odločitev pritožbenega sodišča ima podlago v tretjem odstavku 402. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

13.04.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba I Ips 9758/2012-88
• VSM sodba Kp 457/2002
• VSL sodba I Cpg 239/2001