VSK sklep II Kp 52900/2013

Jedro

Okoliščine, ki jih izpostavlja obsojenec v pritožbi v celoti potrjujejo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, to je, da obsojenec za opravljanje dela v splošno korist ni bil zainteresiran in tudi sedaj ni, da se ni držal dogovorov in ni ukrenil dovolj v smeri zdravljenja odvisnosti, zaradi česar tudi ni opravil zdravniškega pregleda, ki je pogoj za opravljanje del v splošno korist.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se kazen zapora enega leta in šestih mesecev, izrečena obsojenemu N.J. s sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. II K 52900/2013, izvrši v Zavodu za prestajanje kazni zapora.

2. Proti takemu sklepu je vložil pritožbo obsojenec, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču, ravno tako smiselno, predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Na pritožbo obsojenca je podala odgovor okrožna državna tožilka svetnica Darinka Kastelan s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo pritožbene navedbe in razloge izpodbijanega sklepa ter ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in ima podlago v enajstem odstavku 86. člena KZ-1. Ta določa, da se izrečena kazen zapora izvrši, če obsojenec v celoti ali deloma ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist ali pomembnem delu ne izpolnjuje navodil v okviru varstvenega nadzorstva ali se izmika stiku s svetovalcem ali drugače krši obveznosti iz dela v splošno korist.

6. Dejstvo je, da obsojenec dela v splošno korist, kot je bilo odločeno v pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje opr. št. II K 52900/2013 z dne 15.1.2015, ki je postala pravnomočna 25.2.2015, ni opravil. To dejstvo obsojenec v pritožbi ne izpodbija in niti ne navaja, kdaj bi lahko začel opravljati navedena dela. V pritožbi izpostavlja: da je bil v Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog hospitaliziran 29.3.2016 in da je program predčasno zaključil; da je po opustitvi zdravljenja odšel v M., kjer je bratrancu pomagal pri kmečkih opravilih; da se je julija vrnil nazaj v S.., konec istega meseca pa se je nazaj vrnil v M. zaradi popravila zob; konec meseca avgusta se je ponovno vrnil v S., kjer je imela sestrična prometno nesrečo, sicer bi še nekaj časa ostal v M.. Navaja, da se sedaj pripravlja na vozniški izpit in ko ga bo opravil, bo lahko pričel z delom pri svojem bratrancu.

7. Okoliščine, ki jih izpostavlja obsojenec v pritožbi v celoti potrjujejo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, to je, da obsojenec za opravljanje dela v splošno korist ni bil zainteresiran in tudi sedaj ni, da se ni držal dogovorov in ni ukrenil dovolj v smeri zdravljenja odvisnosti, zaradi česar tudi ni opravil zdravniškega pregleda, ki je pogoj za opravljanje del v splošno korist. Okrožna državna tožilka v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja, da iz odpustnice Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog izhaja tudi, da je obsojenec program predčasno zaključil, da odklanja ponovno substitucijsko terapijo kot tudi, da odklanja nadaljnje zdravljenje v terapevtski skupnosti. Pritožbeno sodišče nazadnje ugotavlja, da je bilo obsojencu na naroku 18.2.2015 dana še dodatna možnost za izpolnjevanje nalog, vendar obsojenec ponujene možnosti ni izkoristil.

8. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

09.03.2017