VSK sklep Cpg 146/2016

Jedro

Ne glede na jasno določbo petega odstavka 342. člena ZFPPIPP, ki preprečuje posege v pravice kupca (ki je na podlagi javne dražbe, zbiranja ponudb ali neposrednih pogajanj kupil določeno premoženje stečajnega dolžnika v okviru stečajnega postopka), je potrebno v sodnem postopku, v katerem uveljavlja tretja oseba (npr. predkupni upravičenec) zahtevek za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe (ali katerikoli drug zahtevek, katerega uveljavitev posega v pravice kupca), vendarle upoštevati navedbe tožeče stranke o zatrjevanem obstoju okoliščin, ki kažejo na zlorabo prodaje v okviru stečajnega postopka.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v celoti razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi je za odločanje o pritožbi, na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, Su 877/2015 z dne 17.2.2016, pristojno Višje sodišče v Kopru.

2. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni in podrejeni tožbeni zahtevek, glede pravdnih stroškov pa je odločilo, da mora tožeča stranka v 15-ih dneh povrniti prvi toženki pravdne stroške v višini 5.732,10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenima zahtevkoma tožeče stranke, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in se je zato ne more preizkusiti, poleg tega pa so ti razlogi tudi nejasni in med seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo navedb tožeče stranke glede zlorab stečajnega postopka v fazi prodaje spornega poslovnega deleža. V tej zvezi pritožba opozarja na odločbo Vrhovnega sodišča, III Ips 22/2012. V fazi prodaje je bila predkupna upravičenka prikrajšana, saj je stečajna upraviteljica ignorirala določbo 507. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in 8. člena Družbene pogodbe. Odločitev sodišča prve stopnje ne upošteva, da je stečajna upraviteljica ignorirala tudi določbo petega odstavka 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Tožeča stranka je kot predkupna upravičenka izrazila pripravljenost po nakupu spornega poslovnega deleža, pri čemer je predlagala podaljšanje roka za sklenitev prodajne pogodbe in plačilo kupnine, in sicer iz povsem objektivno zakonitih razlogov. Vsega tega sodišče prve stopnje sploh ni upoštevalo. Tožeča stranka opozarja tudi na svojo trditev, da druga toženka v času, ko je kupovala sporni poslovni delež sploh ni bila pravno formalno registrirana pravna oseba. V tej zvezi bi sodišče moralo upoštevati tudi določilo 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Prav tako sodišče prve stopnje ni uporabilo določbe 285. člena ZPP. Sodba sodišča prve stopnje predstavlja za tožečo stranko presenečenje. Sodišče prve stopnje predhodno tudi ni sprejelo nobenega zakonitega dokaznega sklepa. Sodišče prve stopnje bi moralo pravdnim strankam razkriti svoje pravno naziranje. Kršena je bila tudi pravica do izjave tožnika. Prav tako so bile kršene ustavne pravice (15. in 22. člen Ustave RS).

4. Toženi stranki sta podali vsaka svoj odgovor na pritožbo in predlagale pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglasili sta tudi stroške za odgovor na pritožbo.

5. Zoper stroškovno odločitev se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila prva toženka po svoji pooblaščenki in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo v točki III izreka spremeni tako, da tožeči stranki poleg dosojenih stroškov naloži še plačilo pravdnih stroškov v višini 2.521,28 EUR. Sodišče namreč ni priznalo priglašene stroške za posvet s stranko ter pregled listin, prav tako pa tudi ni priznalo stroške za peto pripravljalno vlogo ter potne stroške za relacijo L.-M.-L..

6. Pritožba tožeče stranke in pritožba prve toženke sta utemeljeni.

K pritožbi tožeče stranke zoper sodbo:

7. Ne glede na jasno določbo petega odstavka 342. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki preprečuje posege v pravice kupca (ki je na podlagi javne dražbe, zbiranja ponudb ali neposrednih pogajanj kupil določeno premoženje stečajnega dolžnika v okviru stečajnega postopka), je potrebno v sodnem postopku, v katerem uveljavlja tretja oseba (npr. predkupni upravičenec) zahtevek za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe (ali katerikoli drug zahtevek, katerega uveljavitev posega v pravice kupca), vendarle upoštevati navedbe tožeče stranke o zatrjevanem obstoju okoliščin, ki kažejo na zlorabo prodaje v okviru stečajnega postopka. V primeru zlorabe postopka bi lahko formalistično sklicevanje na peti odstavek 342. člena ZFPPIPP, brez analize (ocene) zatrjevanih „sumljivih“ okoliščin pomenilo, da je sodišče prav z uporabo petega odstavka 342. člena ZFPPIPP nudilo pravno varstvo zlorabi postopka, kar pa prav gotovo ni bil cilj zakonodajalca, še zlasti v primeru, če bi se izkazalo, da je tudi kupec sodeloval pri očitani zlorabi (1).

8. V konkretni pravdi se je tožeča stranka v okviru tožbenih navedb na jasen in nedvoumen način sklicevala na konkretne okoliščine, ki bi (če bi se v dokaznem postopku potrdile) lahko pomenile, da je šlo pri konkretni prodaji 49% poslovnega deleža prve toženke v družbi D. d.o.o. (prodaja se je odvijala v stečajnem postopku nad prvo toženko na podlagi zbiranja ponudb, pri čemer je bila prodajna pogodba s soglasjem stečajnega sodišča sklenjena z drugo toženko) za zlorabo postopka. V tej zvezi je tožeča stranka med drugim trdila in dokazovala (toženi stranki pa sta se v okviru svojega procesnega gradiva očitkov tako ali drugače branili); da kot predkupna upravičenka ni bila na pravilen način obveščena o nameravani prodaji; da druga toženka v trenutku oddaje ponudbe v okviru prodaje na podlagi zbiranja ponudb v stečajnem postopku sploh ni imela pravne subjektivitete; da je tožeča stranka stečajnega upravitelja zaradi objektivnih in zakonitih razlogov pravočasno pozvala na podaljšanje roka za sklenitev pogodbe in plačilo kupnine; in da je druga toženka (s privolitvijo zgolj stečajne upraviteljice) plačala kupnino po izteku pogodbenega roka, čeprav je bil v pogodbi (ki jo je potrdilo stečajno sodišče) določen razvezni pogoj (nepravočasno plačilo predstavlja razlog za prenehanje pogodbe). Sodišče prve stopnje tega procesnega gradiva sploh ni upoštevalo, kar predstavlja procesno kršitev pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba. Že iz tega razloga je moralo pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugoditi ter v celoti razveljaviti izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrniti temu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v okviru izvedbe dokaznega postopka upoštevati (ocenjevati) tudi navedbe tožeče stranke o obstoju okoliščin v zvezi s konkretno prodajo v stečaju, ki kažejo na možnost zlorabe postopka, nakar bo moralo o tožbenih zahtevkih ponovno odločiti.

K pritožbi prve toženke zoper stroškovno odločbo:

10. Pritožbeno sodišče je moralo že zaradi odločitve o pritožbi tožeče stranke zoper sodbo ugoditi tudi pritožbi prve toženke, ki je v pritožbi zahtevala, da se ji poleg dosojenih stroškov priznajo še dodatni stroški v višini 2.521,28 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopek se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------------------------

op. št. 1: odločba VS RS sklep III Ips 22/2012

Datum zadnje spremembe:

09.01.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cpg 143/2016
• Sodba II Ips 296/2005
• Sodba in sklep II Ips 864/2006