VSK sodba I Cp 392/2016

Jedro

Utemeljenost tožbenega zahtevka se presoja na dan konca glavne obravnave oz. izdaje sodbe. Drugače je le v primeru izdaje zamudne sodbe. Pogoji za izdajo zamudne sodbe se presojajo glede na trenutek izteka roka za odgovor na tožbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) spremeni, in sicer:

- v II. točki izreka, tako da se ta glasi: „Tožena stranka je dolžna izprazniti sobo površine cca 12 m², v pritličju stanovanjske hiše na naslovu R., ki stoji na parceli št. 236/2 k.o. A. in jo prazno oseb in svojih osebnih premetov izročiti tožeči stranki, v roku 15 dni pod izvršbo.“;

- v III. točki izreka, tako da se ta glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 597,69 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila, pod izvršbo.“

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 464,98 EUR stroškov pritožbenega postopka v petnajstih dneh po prejemu tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku tega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) je z izpodbijano odločbo razsodilo: - da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni od prejema odločbe plačati tožeči stranki v izreku odločbe določno navedene zneske z zamudnimi obrestmi od določno navedenih datumov dalje do plačila (I. točka izreka); - višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (II. točka izreka) in v III. točki izreka odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnica) izpodbija navedeno sodbo v zavrnilnem delu (II. točka izreka) in stroškovni odločbi (III. točki izreka). Navaja, da bi sodišče pri odločitvi glede tožbenega zahtevka, s katerim tožnica vtožuje, da je tožena stranka (v nadaljevanju: toženec) dolžna izprazniti v najem oddano mu sodbo (v zahtevku je točno opredeljena) in jo prazno oseb in svojih osebnih predmetov izročiti tožnici, v roku 8 dni, moralo uporabiti določbo tretjega odstavka 311. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Sicer pa je bil prekršen tudi prvi odstavek 311. člena ZPP. Sodišče je namreč sodbo izdalo 10.3.2016, dajatev za izpraznitev pa je zapadla 31.12.2015. Sodišče bi zato moralo ugoditi tudi zahtevku na izpraznitev. Napačno je tudi sklicevanje na 112. člen Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1), saj je sodišče spregledalo, da ne gre za odpoved iz krivdnih razlogov, kot to predvideva 112. člen SZ-1, pač pa za izpraznitev zaradi poteka roka najema za določen čas, ki ga opredeljuje 95. člen SZ-1. Odpoved najemne pogodbe torej ni bila potrebna. Najemniku ni bilo odobreno podaljšanje najemnega razmerja, pa tudi zaprosil ni zanj. Napačna je tudi odločitev glede stroškov. Tožnici bi moralo biti priznano najmanj polovico stroškov, saj je uspela z delom zahtevka

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je tožnica s tožbo z dne 29.12.2015 med drugim tudi zahtevala, da toženec izprazni v najem dano mu sobo (II. točka izreka izpodbijane sodbe). V tožbi je zatrjevala, da bo najemno razmerje prenehalo dne 31.12.2015, da ona tega razmerja ne namerava podaljševati, zato naj toženec s 1.1.2016 sobo izprazni, če je ne bo, bo od 1.1.2016 v stanovanju prebival nezakonito, brez pravne podlage.

5. Sodišče ugotavlja, da je bila tožencu tožba skupaj s pozivom, da nanjo v roku 30 dni odgovori in opozorilom na posledice, če na tožbo ne bo odgovoril, vročena dne 28.1.2016. Toženec na tožbo ni odgovoril. Vendar je sodišče tožbeni zahtevek v zgoraj navedenem delu zavrnilo iz razlogov: - ker je bila tožba vložena pred iztekom najemnega razmerja, - in ker sodišče utemeljenost tožbenega zahtevka presoja po stanju v času vložitve tožbe.

6. Tako stališče sodišča pa je pravno zmotno. Sodišče namreč sme naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (311. člen ZPP). V obravnavani zadevi glavne obravnave ni bilo, saj zanjo ni bilo pogojev, sodišče je namreč zaradi pasivnosti toženca postopalo upoštevaje 318. člen ZPP. V takem primeru pa bi sodišče moralo presojati, ali je tožničina terjatev zapadla do trenutka izteka roka za odgovor na tožbo. Do tega trenutka ima namreč toženec še možnost odgovoriti na tožbo in navajati dejstva, do tega trenutka toženec nadzoruje postopek in se na podlagi podanih tožbenih navedb odloča, ali bo (sploh) odgovoril na tožbo. Za odločanje za izdajo zamudne sodbe je tako bistven trenutek izteka roka za odgovor na tožbo (trenutek, ki je odločilen za presojo pogojev za izdajo zamuden sodbe, torej tudi sklepčnosti; primerjaj Jan Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list RS, GV založba d.o.o., Ljubljana 2009, stran 99, 17. točka).

7. Glede na ugotovitve sodišča o tem, kdaj je bila tožencu vročena tožba v odgovor, je ugotoviti, da je tožničina terjatev (izpraznitev v najem dane sobe) dospela že v času, ko je imel toženec še možnost odgovoriti na tožbo. Upoštevaje, da je sodišče ugotovilo, da so sicer podani pogoji za izdajo zamudne sodbe (3. točka izpodbijane sodbe), dejstvo, da se toženčeva pasivnost šteje kot priznanje dejanskih navedb tožnice in upoštevaje tožničine tožbene trditve, kot so povzete v 4. točki te obrazložitve ter 95. člen SZ-1, je bilo treba utemeljeni pritožbi ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točki izreka) spremeniti (peta alineja 358. člena ZPP) tako, da se tožbenemu zahtevku tudi v delu, ki se nanaša na izpraznitev sobe ugodi, kot je to razvidno iz I. točke izreka te sodbe.

8. Ker je pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu spremenilo odločitev, je bilo treba spremeniti tudi stroškovno odločbo (drugi odstavek 165. člena ZPP), tako kot to izhaja iz I. točke izreka te sodbe. Ker je tožnica v pravdi v celoti uspela, ji je toženec dolžan povrniti njene stroške postopka v znesku 597,69 EUR (sestava tožbe, materialni stroški, 22 % DDV in sodna taksa, kot je to razvidno iz odmere na stroškovniku; nagrado za posvet s stranko in pregled dokumentacije pritožbeno sodišče ni priznalo, saj sta zajeti že v priznani nagradi za sestavo tožbe).

9. Ker je tožnica s pritožbo uspela, ji je toženec dolžan povrniti njene stroške pritožbenega postopka, in sicer v znesku 464,98 EUR (sestava pritožbe, sodna taksa za pritožbo in 22 % DDV, kot je razvidno iz odmere na stroškovniku).

Datum zadnje spremembe:

04.01.2017

Podobni dokumenti:

• VSK sodba Cpg 174/2016
• VSL sodba I Cp 2939/2012
• VSL sklep II Cp 2289/2015