VSK sklep I Cp 360/2016

Jedro

Pri odločitvi o prekinitvi postopka mora sodišče upoštevati načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče se mora tudi opredeliti do strankinih navedb, s katerimi nasprotuje predlogu za prekinitev postopka, sicer stranko prikrajša v pravici do izjave.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) je z izpodbijanim sklepom pravdni postopek prekinilo do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka istega sodišča opr. št. P 4/2016.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnica) po pooblaščencu, in sicer zaradi kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču v nadaljevanje postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je sklep napačen, da zanj sodišče ni imelo ustrezne dejanske in pravne podlage, zato je kršilo 13. člen ZPP. Sodišče je prezrlo opozorila in navedbe tožnice v vlogi z dne 10.12.2014 in na naroku 7.1.2016, da tožena stranka z nasprotno tožbo na ugotovitev služnosti zlorablja procesne pravice. Posebej zato, ker je isto sodišče z isto sodnico v postopku N 4/2005 razdružilo solastno nepremičnino in je parcela 61/14 k.o. P. postala izključna lastnina tožnice brez kakršnekoli služnosti. Razdelitev, kot je bila sprejeta v navedenem sklepu, je izrecno predlagal prvi toženec v imenu T.R. (bil je njen pooblaščenec), takratne solastnice parcele. Tožnica je v nepravdnem postopku celo predlagala, da se parkirišče pred hišo deli na pol, čemur je nasprotoval ravno prvi toženec. Sklep o razdružitvi pa je pravnomočen. Z nasprotno tožbo toženec tako posega dejansko v pravnomočen sklep N 4/2005. Zato je nerazumljivo, da sodišče sklene, da bo prekinilo postopek, da se predhodno ugotovi, ali obstaja priposestvovana služnost toženca na predmetni parceli. Sklep o razdružitvi je bil izdan in pravnomočen leta 2010 in je prvi toženec sodeloval v postopku kot pooblaščenec T.R. in zato od leta 2010 dalje ni mogel biti v dobri veri. Potekla ni niti potrebna priposestvovalna doba. Predhodno vprašanje pa sploh ne obstaja, saj je bilo dejansko glede vprašanja služnosti odločeno že s sklepom N 4/2005, ko nobena služnost ni bila ustanovljena na parceli 61/14 k.o. P.. Vprašanje obstoja ali neobstoja služnosti je bilo rešeno dokončno in pravnomočno že v postopku N 4/2005 in ponovno obravnavanje tega vprašanja ni več dopustno. Sodišče je imelo vso podlago, da samo reši to vprašanje. Izpodbijani sklep pomeni le nepotrebno zavlačevanje postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po prvem odstavku 206. člena ZPP sodišče prekine postopek, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Pri tej odločitvi pa mora upoštevati načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

5. Iz obravnavanega sklepa sicer izhaja, da je sodišče izpodbijano odločitev sprejelo iz razloga smotrnosti. Vendar sodišče tega pravnega standarda ni ustrezno napolnilo, ni jasno zakaj naj bi bila prekinitve v obravnavanem postopku smotrna, sploh ker je tožba v obravnavani zadevi vložena leta 2014, ker je sodišče v tem postopku izvedlo že dokazni postopek z zaslišanjem strank in prič, nasprotna tožba pa je vložena leta 2016. Izpodbijanega sklepa se torej ne da preizkusiti, podana je kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je bilo treba utemeljeni pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), katero bo moralo v ponovljenem postopku izdati odločbo, ki bo zmožna preizkusa.

6. Pri tem ne gre spregledati, da je tožnica, tako kot navaja v pritožbi, v postopku pred sodiščem podala konkretne trditve (v vlogi z dne 10.12.2014 in na naroku 7.1.2016), ki kažejo, da ne gre za težko pravno vprašanje. Tudi do teh tožničinih trditev bi se moralo sodišče opredeliti (opraviti vrednostno tehtanje). Poleg tega pa je tu še vidik nasprotne tožbe. Praviloma se namreč zahtevek iz tožbe in nasprotne tožbe obravnavata skupaj, saj se najpogosteje tako v postopku po tožbi kot v postopku po nasprotni tožbi ugotavljajo ista pravno odločilna dejstva.

7. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

04.01.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 137/2015
• VSL Sklep II Cp 426/2018
• VSL Sklep I Cpg 84/2018