VSK sklep Cpg 222/2016

Jedro

Vezanost na že rešeno predhodno vprašanje se izvaja le iz izreka odločbe izdane v drugem postopku, ne zajema pa ugotovitev v obrazložitvi, s katerimi je bila odločba utemeljena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je obravnavani pravdni postopek od 9.6.2016 prekinjen in da se bo nadaljeval po pravnomočnosti odločitve v gospodarskem sporu IV Pg 543/2015, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek oz. v ponovno odločanje ter zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da v obravnavanem postopku uveljavlja plačilo odškodnine na podlagi treh različnih zahtevkov, to je zaradi zlorabe tehničnih listov, uporabe blagovne znamke X. in zaradi neupravičenega prenosa dejavnosti. Z zadevo, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani se obravnavana zadeva prekriva zgolj glede enega od zahtevkov, to je glede uporabe blagovne znamke, ki pa ni ključen za predmetni postopek. Obravnavana zadeva je po svoji kompleksnosti bistveno širša, dejansko stanje je obsežnejše in prekinitev ne bo prispevala k lažji razsodbi, temveč bo v posledici prekinitve prišlo do nepotrebnega zavlačevanja in odlaganja končne razsodbe v nedoločen čas v prihodnosti. Ne gre za predhodno vprašanje, pač pa zgolj za obravnavanje nekaterih istih okoliščin. V postopku IV Pg 543/2015, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, se odloča le o izbrisu blagovne znamke X., ne pa o vprašanju imetništva te blagovne znamke na strani tožeče stranke. Zato s čakanjem na razsodbo v zadevi IV Pg 543/2015 sodišče ne bo prejelo odgovora na to, kar naj bi bila rešitev predhodnega vprašanja v tej zadevi, to je ali je tožeča stranka imetnica blagovne znamke. Dodatno se lahko izkaže, da imata stranki t.i. pravico prejšnje uporabe ali druga upravičenja iz blagovne znamke (48. člen ZIL), zaradi katerih je povsem nepomembno, ali se registracija blagovne znamke izbriše, ali ne. Z odlašanjem odločanja pa tožeči stranki nastaja tudi škoda.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila, v odgovoru nasprotovala pritožbenim navedbam in predlagala njeno zavrnitev ter zahtevala povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Predmet pritožbenega postopka je sklep o prekinitvi postopka. 13. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da lahko sodišče v primeru, kadar je odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakršen drug pristojen organ, samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. V primeru, če se odloči, da takšnega predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, pa odredi prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP.

Glede na citirano pravno podlago in zaključek sodišča prve stopnje, da se obravnavani postopek prekine, je potrebno najprej odgovoriti na vprašanje, ali bo v gospodarskem sporu, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, IV Pg 543/2015, zaradi katerega je sodišče prve stopnje prekinilo obravnavani postopek, rešeno vprašanje, ki za to pravdno zadevo predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP ali ne. V primeru pozitivnega odgovora pa še na vprašanje, ali je odločitev, da sodišče tega vprašanja ne bo reševalo samo, upravičena s stališča morebitnih posebnih predpisov, ki določena predhodna vprašanja pridržujejo posebnim organom ali postopkom in (če take omejitve ni) s stališča ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, upoštevaje pri tem tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani IV Pg 543/2015 v teku postopek zaradi izbrisa tožene stranke kot imetnika blagovne znamke X.. Med strankama ni sporno, da je tožena stranka v registru vpisana kot imetnica blagovne znamke, tožeča stranka pa trdi, da je ta znamka njen produkt in zatrjuje obstoj prejšnje pravice intelektualne lastnine ter zato zahteva izbris znamke iz registra. Vsled navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da bo v postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pravnomočno odločeno o izbrisu blagovne znamke X. (izrek odločbe). Vprašanje ali ima tožeča stranka na obravnavani blagovni znamki prejšnje pravice intelektualne lastnine, o katerem bo potrebno odločiti pred odločitvijo tudi v obravnavanem postopku, bo vsebovano zgolj v obrazložitvi odločbe, ki pa jo vezanost ne zajema. Vezanost na že rešeno predhodno vprašanje se namreč izvaja le iz izreka odločbe izdane v drugem postopku, ne zajema pa ugotovitev v obrazložitvi, s katerimi je bila odločba utemeljena. Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da vprašanje, ki je predmet odločanja v postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani IV Pg 543/2015 ni predhodno vprašanje za ta pravdni postopek.

Kljub temu, da v obravnavani zadevi ni izpolnjen že prvi od pogojev, ki jih 206. člen ZPP določa za prekinitev postopka, pa pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da morebitna prekinitev obravnavanega postopka tudi ne bi bila utemeljena z vidika ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da tožeča stranka v konkretni zadevi uveljavlja plačilo škode na podlagi treh različnih podlag, pri čemer se postopek, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani z obravnavano zadevo prekriva zgolj glede ene podlage, to je zlorabe blagovne znamke, medtem ko je odločitev v Ljubljani glede ostalih dveh zahtevkov (zlorabe tehničnih listov in neupravičenega prenosa dejavnosti) povsem irelevantna. Vsled navedenega in ob upoštevanju dejstva, da je obravnavana zadeva starejša (tožba v obravnavani zadevi je bila vložena v letu 2013, v Ljubljani pa v letu 2015) ter da v zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ni pričakovati rešitve v kratkem (do izdaje izpodbijanega sklepa je sodišče opravilo zgolj prvi narok za glavno obravnavo), prekinitev postopka ne bi bila ekonomična, smotrna ter ne bi bila v prid načelu pospešitve postopka.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da v konkretni zadevi pogoji za prekinitev postopka na podlagi citiranega 206. člena ZPP niso izpolnjeni, zato je pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

28.10.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 581/2011
• VSL sklep I Cpg 637/2010
• Sodba II Up 28/99