VSC Sklep PRp 72/2020

Jedro

Nato pa spisovno gradivo izkazuje, da je po napovedi obdolženčeve pritožbe z dne 11. 6. 2020 sodišče prve stopnje izdelalo sodbo z obrazložitvijo, ki jo je 24. 6. 2020 vročalo obdolžencu, istega dne pa je na spletni strani Najdi. si pridobilo še podatek o trajanju poti iz začetne točke ... in do končne točke .... Takšno poslovanje sodišča v zvezi z dokazi, ki so za obdolženca obremenilni pa je nepravilno, saj obdolženec s tako ugotovitvijo sodišča o časovnem trajanju poti z avtomobilom ni bil seznanjen, ker mu izpis teh podatkov ob zaslišanju 15. 5. 2020 in vse do odločitve prvega sodišča (4. 6. 2020) ni bil predočen, da bi se o taki ugotovitvi, na kateri je med drugim prvo sodišče gradilo tudi svojo odločitev, lahko izjasnil. Zato je to storil šele v pritožbenih navedbah, ko navaja, da pa sodišče ob pribavi tega podatka, torej časovnice poti od ... do ... ni upoštevalo postanka za cigaret pavzo in tudi časa za ponovno cigaret pavzo ob samem prihodu na sedež družbe S. G., pa do začetka sestanka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je bil obdolženec spoznan za odgovornega storitve prekrška po 6. točki petega odstavka člena 46 ZPrCP, na podlagi tega zakonitega določila pa mu je prvo sodišče izreklo sankcijo in sicer globo 1.200,00 EUR in pa stransko sankcijo 18 (osemnajst) kazenskih točk (KT) za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije ″A″. V plačilo mu je naložilo tudi sodno takso.

2. S tako odločitvijo se obdolženec ne strinja in v pravočasno vloženi pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga, da se pritožbi ugodi tako, da se postopek o prekršku ustavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je prvo sodišče obdolženčevo odgovornost gradilo na določbi člena 8 ZPrCP, iz katere izhaja, da v primeru, če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se za prekršek kaznuje lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, razen, če dokaže, da tega prekrška ni storil. Glede na trditve v obdolžilnem predlogu, da je 5. 4. 2020 ob 16.11 uri bilo v cestnem prometu zaznano motorno kolo znamke BMW, tip R, reg. št. .... na cesti .., lastnik katerega je obdolženec in da je to vozilo prekoračilo tam omejeno hitrost na 50 km, saj je vozilo s hitrostjo najmanj 106 km/h, je prvo sodišče ob dokazni oceni obdolženčevega zagovora in izpovedih zaslišanih prič V. S. ter S. G. ter listinskih dokazov in sicer zapisnika o postavitvi radarskega sistema in meritvah hitrosti (prilogi A 1 in A 2) s priloženo fotografijo, obvestila o ugotovljeni kršitvi ter listinskih dokazov (zapisnika poslovnega sestanka z dne 5. 4. 2020 (priloga B 3) ter izjav V. S. ter S. G. zaključilo, da je obdolženec odgovoren za storitev očitanega prekrška tudi v subjektivnem smislu in mu na podlagi 6. točke petega odstavka člena 46 ZPrCP izreklo predpisano sankcijo.

5. Pritožba pa v okviru zavzemanja za ugotovitev zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja trdi, da prvo sodišče neutemeljeno ni sledilo obdolženčevemu zagovoru, ki je bil potrjen tudi z izpovedbami njegovega očeta V. S. in zaslišane priče S. G.. V. S. je v izjavi zapisal, da naj bi se poslovni sestanek pričel tega dne ob 15.45 uri, na zaslišanju pa je povedal, da je sestanek trajal nekje od 16.00 ure. Tolikšno razhajanje pa po prepričanju pritožbe ni moglo vzbujati dvoma v verodostojnost izpovedi navedene priče. Neverodostojnost izpovedi priče V. S., obdolženčevega očeta, pa sodišče tudi ne more dokazovati s podatki na spletni strani Najdi. si glede najhitrejše poti z avtom na relaciji ... do mesta v ..., kjer se je pri S. G. tega dne izvedel poslovni sestanek. Trdi, da sodišče pri ugotavljanju časa vožnje ni upoštevalo postanek za ″cigaret pavzo″ ter ponovno ″cigaret pavzo″ ob samem prihodu pred sedež družbe S. G.

6. Take pritožbene navedbe tudi pritožbenemu sodišču vzbujajo dvom v zaključke prvega sodišča o tem, da se je obdolženec v kritičnem času s svojim motornim vozilom zagotovo nahajal na navedeni relaciji in storil očitani prekršek. Sicer ne držijo pritožbene navedbe, da je prvo sodišče svojo odločitev gradilo predvsem na izpovedih zaslišanih prič S. G. in V. S. ki sta vsak zase sicer z minimalnim časovnim razhajanjem ocenila začetek poslovnega sestanka v Radečah na sedežu firme, katere lastnik je S. G., temveč tudi na podatkih o najhitrejši poti z avtom na relaciji ... (...) pa do sedeža pravne osebe v ..., kjer se je tega dne začel sestanek ob 15.45 oziroma ob 16.00 uri, kar pa pritožba utemeljeno problematizira. Ta podatek je prvo sodišče pridobilo po uradni dolžnosti na spletni strani Najdi. si (izpis se nahaja v spisovnem gradivu), iz njega pa izhaja, da sicer najhitrejša pot z avtom na tej relaciji traja 27 minut. Ker nobena od prič prvega sodišča ni prepričala, da se je poslovni sestanek dejansko začel z navzočnostjo vseh treh navzočih, sodišču pa tudi ni bil predložen noben konkreten dokaz glede časovnega okvira trajanja samega sestanka, se prvemu sodišču ob oceni obdolženčevega zagovora o tem, kako tudi sicer motorno kolo občasno pusti pri očetu in ga vozijo tudi njegovi znanci in sorodniki, ni pojavil razumen dvom glede domnevanega dejstva o tem, da je lastnik vozila istočasno tudi storilec očitanega prekrška.

7. Prvo sodišče je, kot izkazuje spisovno gradivo 15. 5. 2020 zaslišalo obdolženca, njegovega očeta V. S. in pričo S. G., 4. 6. 2020 pa je sprejelo izpodbijano odločitev in je prepis izreka sodbe istega dne vročalo obdolžencu, ki ga je osebno prejel 9. 6. 2020. Nato pa spisovno gradivo izkazuje, da je po napovedi obdolženčeve pritožbe z dne 11. 6. 2020 sodišče prve stopnje izdelalo sodbo z obrazložitvijo, ki jo je 24. 6. 2020 vročalo obdolžencu, istega dne pa je na spletni strani Najdi. si pridobilo še podatek o trajanju poti iz začetne točke ... in do končne točke .... Takšno poslovanje sodišča v zvezi z dokazi, ki so za obdolženca obremenilni pa je nepravilno, saj obdolženec s tako ugotovitvijo sodišča o časovnem trajanju poti z avtomobilom ni bil seznanjen, ker mu izpis teh podatkov ob zaslišanju 15. 5. 2020 in vse do odločitve prvega sodišča (4. 6. 2020) ni bil predočen, da bi se o taki ugotovitvi, na kateri je med drugim prvo sodišče gradilo tudi svojo odločitev, lahko izjasnil. Zato je to storil šele v pritožbenih navedbah, ko navaja, da pa sodišče ob pribavi tega podatka, torej časovnice poti od ... do ... ni upoštevalo postanka za cigaret pavzo in tudi časa za ponovno cigaret pavzo ob samem prihodu na sedež družbe S. G., pa do začetka sestanka.

8. Ker z obremenilnim dokazom (podatki o potrebnem času za prevoz od ... do ...), ki ga je sodišče prve stopnje pribavilo, ni seznanilo obdolženca in se o takem dokazu obdolženec tudi ni mogel izjasniti, se je sodišču prve stopnje na ta način pripetila bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom člena 90 ZP-1, zaradi česar je posledično ostalo tudi dejansko stanje ugotovljeno nepopolno, kot jo smiselno izhaja tudi iz pritožbenih navedb.

9. Taka kršitev pa je pritožbenemu sodišču narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe na podlagi pooblastila iz osmega odstavka člena 163 ZP-1 in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, saj bo glede na naravo stvari in okoliščine primera prvo sodišče lažje dopolnilo dokazni postopek.

10. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče po potrebi znova zaslišati obdolženca in priči V. S. in S. G. o poteku vožnje od ... do ..., pred tem pa obdolženca seznaniti še s pridobljenimi podatki o najhitrejši poti z avtom iz začetne točke v ... do končne točke v ... ter nato ustrezno kritično glede začetka poslovnega sestanka v ... s pravilno dokazno oceno vseh, v tem postopku izvedenih dokazov znova presojati o tem, ali v konkretnem primeru velja domneva, da je obdolženec, kot lastnik v cestnem prometu zaznanega motornega vozila kritičnega dne tudi storilec očitanega prekrška. Obdolženec je doslej predložil razbremenilne dokaze, s katerimi je dokazoval svoj alibi, prvo sodišče pa bo v ponovljenem postopku moralo v skladu z načelom proste presoje dokazov (tudi listinskih in uradno pridobljenih) znova ugotavljati, ali se glede na minimalna razhajanja o začetku poslovnega sestanka v ... (za največ 15 minut) in glede časovnice vožnje iz ... do ... res poraja razumen dvom glede domnevanega dejstva, da je obdolženec kot lastnik v cestnem prometu zaznanega vozila, tudi storilec prekrška.

Datum zadnje spremembe:

04.09.2020

Podobni dokumenti:

• VSM Sodba IV Kp 52110/2016
• VSL Sklep PRp 261/2020
• Sodba I Ips 11/95