VSC Sklep I Kp 6800/2020

Jedro

Ob tem ko pritožnik opozarja, da je šlo za enkraten dogodek, ko naj bi bil obtoženec v posebnem psihičnem stanju, ko na nek način problematizira dognanja komisije za izvedenska mnenja, ki se je opredelila o obtoženčevih sposobnostih razumevanja pomena svojega dejanja in sposobnih obvladovanja svojega ravnanja v času storitve očitanih mu kaznivih dejanj, pritožnik ne pojasni, zakaj da bi bil pri obtožencu izključen kriminalni recidiv.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so razlogi za pripor zoper obtoženega Andreja Vrščaja še podani.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obtoženčev zagovornik. Ne navaja razloga za izpodbijanje, smiselno pa uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb kazenskega postopka in se smiselno zavzema za spremembo sklepa tako, da se pripor odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodiče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj. V nasprotju z pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor. Gre za utemeljen sum storitve obtožencu očitanih kaznivih dejanj, za njegovo ponovitveno nevarnost ter sorazmernost in neogibno potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5. Ob tem, ko se tudi obramba ne dotika zaključka sodišča prve stopnje glede utemeljenosti suma storitve obtožencu očitanih kaznivih dejanj, tudi pritožbeno sodišče nima pomisleka v danost tega temeljnega pogoja za pripor, kot ga ugotavlja sodišče prve stopnje.

6. V nasprotju s pritožnikom pa pritožbeno sodišče nima nobenega pomisleka niti v zaključek sodišča prve stopnje, glede obtoženčeve ponovitvene nevarnosti. V točki 5. obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pojasnilo, katere so tiste objektivne okoliščine, ki so relevantne pri presoji ponovitvene nevarnosti in tudi katere so tiste subjektivne okoliščine, ki v povezavi z okoliščinami, ki se nanašajo na obtožencu očitano kriminalno dejavnosti, utemeljuje zaključek o obtoženčevi ponovitveni nevarnosti. Kot je moč razbrati iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, sodišče prve stopnje ni spregledalo dejstva, da obtoženec doslej še ni bil spoznan za krivega storitve kakšnega kaznivega dejanja. A kljub dejstvu obtoženčeve nekaznovanosti za kazniva dejanja, je prepričljivo utemeljilo, zakaj je ob sedanjem očitku storitve dveh hudih kaznivih dejanj, skladno z izsledki enotne sodne prakse, utemeljeno pričakovati, da bi obtoženec na prostosti kaznivo dejanje ponovil.

7. Ob tem ko pritožnik opozarja, da je šlo za enkraten dogodek, ko naj bi bil obtoženec v posebnem psihičnem stanju, ko na nek način problematizira dognanja komisije za izvedenska mnenja, ki se je opredelila o obtoženčevih sposobnostih razumevanja pomena svojega dejanja in sposobnih obvladovanja svojega ravnanja v času storitve očitanih mu kaznivih dejanj, pritožnik ne pojasni, zakaj da bi bil pri obtožencu izključen kriminalni recidiv. Sicer pa izražanje nestrinjanja z izvedeniškim mnenjem v situaciji, ko je obtožnica pravnomočna, in odgovarjanje na to pritožbeno polemiko, ko pritožnik ne zatrjuje novih dejstev ali dokazov, torej spremenjenih okoliščin, presega okvire tega pritožbenega postopka, ko se ugotavlja danost razlogov za pripor. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je pri obtožencu podana resna in konkretna nevarnost ponovitve kaznivega dejanja.

8. Nobenega pomisleka pa tudi ni v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje o sorazmernosti in neogibni potrebnosti pripora, ko tudi obramba ta zaključek izpodbija na povsem načelni ravni, rekoč da najhujši ukrep po prepričanju obrambe ni neogibno potreben in predstavlja nesorazmeren poseg v osebno svobodo obtoženca. Tudi danost teh razlogov za pripor je sodišče prve stopnje prepričljivo utemeljilo in s takšno načelno pritožbeno grajo, pritožnik ne more računati na uspeh.

9. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da so pri obtožencu podani razlogi za pripor, zaradi česar se pritožba izkaže kot neutemeljena. Iz tega razloga jo je pritožbeno sodišče zavrnilo v skladu z določilom tretjega odstavka 402. člena ZKP.

10. Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (določilo prvega odstavka 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o ugotovitvi razlogov za pripor, po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

10.01.2022

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Kp 31411/2021
• VSL sklep Kp 1527/93
• Sodba I Ips 295/97