VSC Sklep Cp 391/2019

Jedro

Pravica do družinskega življenja otrok je opredeljena v 5. a členu ZZZDR.

Sodišče prve stopnje je v nasprotju z otrokovimi koristmi razdelilo otroke med starša in jih je s tem prikrajšalo za skupno družinsko življenje (pri tem je potrebno dostaviti, da so otroci približno v istem starostnem obdobju od 11 do 14 let) in da takšna razdelitev otrok ni v največjo korist mld. otrok, kot na to opozarja izvedenka, sodišče pa temu ne sledi.

Toženec se je sicer v postopku na prvi stopnji zavzemal za skupno skrbništvo in tudi o tem sodišče prve stopnje ni podalo ustrezne obrazložitve. Kot izhaja iz dejanskega stanja stanovanjskih razmer med obema staršema je oče ostal v stanovanjski hiši, mati pa ima stanovanje v neposredni bližini, tako da bi tudi glede na takšen način življenja bilo mogoče vzpostaviti skupno skrbništvo, vse z namenom, da se ohrani pravica do družinskega življenja ali pa vse tri otroke dodeliti enemu od staršev (bolj primerno materi), ne pa, da je sodišče prve stopnje otroke razdelilo. Dosedanje besedilo ZZZDR, ki pa ga je DZ presegel res ne omogoča takoimenovanega skupnega skrbništva brez soglasja staršev, ker pa je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi tožene stranke in je odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo, bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju glede na določbo drugega odstavka 290. člena DZ, lahko odločalo o takem predlogu.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanih delih, to je v točki II., III., IV. V. izreka razveljavi in se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. S sodbo, opr. št.... z dne ... je sodišče prve stopnje v izpodbijanih delih razsodilo: ″II. Tožbenemu zahtevku tožnice M. P. se delno ugodi: 1. Mld. sinova J. G., rojen .., EMŠO ... in O. G., rojen..., EMŠO ... se dodelita v varstvo in vzgojo materi M. P.. 2. A. G. je kot oče dolžan od 1. 9. 2017 dalje za mld. J. G. in O. G. plačevati mesečno preživnino v višini 150,00 EUR za vsakega, torej skupno 300,00 EUR mesečno, vse z nakazilom na TRR matere M. P. št. ..., odprt pri .... Preživnino v višini določeni s to sodbo, je toženec dolžan plačevati vse do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, odtlej dalje pa v valorizirani višini, skladno z vsakokratnim obvestilom pristojnega CSD. V bodoče dospevajoče mesečne preživninske obveznosti pa je oče dolžan poravnati do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec. V primer zamude pri plačilu posameznih mesečnih preživninskih obveznosti pa bo dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od dneva zapadlosti vsakega preživninskega zneska dalje do plačila. Do pravnomočnosti te sodbe že zapadle, a še neporavnane preživninske obveznosti je dolžan A. G. plačati v roku 15 dni brezobrestno, po izteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do dneva plačila. 3. A. G. je kot oče dolžan plačati preživnino za mld. Z. G. od 1. 9. 2017 do 31. 1. 2018 v višini 150,00 EUR, vse z nakazilom na TRR matere M. P. št ..., odprt pri ... V presežnem delu, za še zahtevano preživnino za mld. Z. G. do zneska 200,00 EUR od 1. 9. 2017 do 31. 1. 2018 in za preživnino v višini 200,00 EUR od 1. 2. 2018 dalje, se tožbeni zahtevek tožnice zavrne. Do pravnomočnosti te sodbe že zapadle, a še neporavnane preživninske obveznosti je dolžan A. G. plačati v roku 15 dni brezobrestno, po izteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do dneva plačila. 4. V presežnem delu, ko je tožnica zahtevala, da se tudi mld. hči Z. G. dodeli njej v vzgojo in varstvo, o določitvi stikov očetu A. G. z hčerko, ter glede zahtevka za plačilo enkratnega zneska v višini 2.150,00 EUR za nakup opreme, potrebne za izvenšolsko dejavnost mld. Z. G. in v delu, glede višje zahtevane preživnine do 200,00 EUR mesečno za mld. J. in mld. O. G. od 1. 9. 2017 dalje, se tožbeni zahtevek tožnice zavrne. III. Mld. Z. G., rojena ..., EMŠO: ... se zaupa v vzgojo in varstvo očetu A. G.. 6. M. P. je kot mati za preživljanje mld. Z. G. dolžna plačevati od 1. 2. 2018 dalje mesečno preživnino v višini 200,00 EUR, na TRR očeta A. G. št.... odprt pri .... Do pravnomočnosti te sodbe že zapadle, a še neporavnane preživninske obveznosti je dolžna M. P. plačati v roku 15 dni brezobrestno, po izteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do dneva plačila. M. G. je dolžna v bodoče zapadle mesečne obroke preživnine plačevati do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec. V primeru zamude pri izpolnitvi preživninskih obveznosti bo dolžna mati plačati tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od dneva zapadlosti vsakega posameznega obroka preživnine dalje do plačila. Preživnino v višini določeni s to sodbo je dolžna mati plačevati vse do prve uskladitve preživnine z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, odtlej dalje pa v zneskih, določenih z vsakokratnimi obvestili pristojnega CSD. V presežnem delu, da se tudi oba mld. sinova J. G. in O. G. dodelita v vzgojo in varstvo očetu A. G., da se materi M.P. določijo stiki z mld. sinovoma, da se materi naloži za J. G. in O. G. plačevanje mesečne preživnine za vsakega v višini 140,00 EUR ter glede plačila preživnine, od dneva vložitve nasprotne tožbe do pravnomočnosti te sodbe, se tožbeni zahtevek tožnika iz nasprotne tožbe zavrne. IV. Stiki matere M. P. in očeta A. G. z mladoletnimi otroci se uredijo na naslednji način: stiki med očetom A. G. ter mld. J. G. in mld. O. G. bodo potekali: med tednom ob sredah po pouku oziroma od 15.00 do 19.30 ure in ob vikendih vsak drug vikend, od petka po pouku do nedelje do 19.30; stiki med materjo M. P. in mld. Z. G. bodo potekali: med tednom ob četrtkih po pouku do odhoda v šolo v petek oziroma, če bo hči želela prespati pri očetu, jo bo mati peljala k očetu in ob vikendih vsak drug vikend od petka po pouku do nedelje do 19.30; vsi trije otroci bodo preživljali vikende vedno pri istem staršu skupaj; vsi trije otroci bodo preživeli polovico medletnih počitnic pri očetu in polovico pri mami, pri čemer bodo prvi del počitnic preživeli pri tistem staršu, pri katerem bodo pred tem preživljali vikend, prehod otrok od enega do drugega starša bo v sredo ob 17.00 uri. Od takrat dalje bodo otroci preživljali stike pri tistem staršu, pri katerem bodo otroci preživljali vikend po počitnicah. v času poletnih počitnic bodo otroci skupaj preživeli polovico počitnic z vsakim staršem, pri čemer se bosta starša o točnem terminu preživljanja poletnih počitnic sporazumela najkasneje do 31. maja vsako leto; v času praznikov bodo otroci skupaj preživeli božične praznike pri enem staršu, novoletne praznike pa pri drugem staršu, naslednje leto pa izmenjaje in ravno obratno. Poleg tako opredeljenih stikov pa bodo stiki vseh otrok s staršema potekali tudi po sprotnem dogovoru, v kolikor ga bosta starša uspela doseči. V delu, kolikor je tožnica v tožbi in tožnik v nasprotni tožbi predlagal drugačno ureditev stikov med staršema in otroci, se tožbeni zahtevek in zahtevek nasprotne tožbe zavrneta. V. Vsaka stranka sama trpi svoje stroške tega postopka.″ Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka najprej razsodilo, da se zakonska zveza med pravdnima strankama razveže. Nato je odločalo tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši vse v skladu z 78. členom ZZZDR. Sodišče je pridobilo mnenje Centra za socialno delo, zaslišalo je pravdni stranki, pridobilo je mnenje izvedenke ter vpogledalo v vse listinske dokaze in je na podlagi tega ugotovilo, da bo za korist mld. sinov bolje preskrbljeno pri materi kot pri očetu, medtem ko bo za koristi mld. hčerke bolje poskrbljeno pri očetu. Zato je določilo preživnino, katero mora vsaka stranka plačevati nasprotni stranki za preživljanje mld. otrok. Določilo je tudi obseg stikov, kateri se bodo izvajali po pravnomočnosti te sodbe. O pravdnih stroških je odločilo po prostem preudarku in sicer na podlagi člena 413 ZPP. Sodišče je ocenilo, da je pravično, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega postopka.

2. Zoper takšno odločitev, vsebovano v točki II., III., IV., in V. izreka podajo pritožbo tožena stranka. Pritožbo podaja iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Mnenja je, da sodišče prve stopnje ni sledilo osnovnemu vodilu o največji otrokovih koristih pri tem, ko je odločilo, da se sinova dodelita v varstvo in vzgojo materi, hčerka pa njemu. Po njegovem mnenju je v največjo korist otrok, da vsi otroci preživljajo otroštvo skupaj, ker si vsi trije otroci želijo živeti skupaj in ne ločeno oziroma deljeno, kot se to sedaj tudi izvaja po začasni sodni poravnavi. Tudi izvedenka Tomorijeva je poudarila, da bi za otroke bilo najbolje, da bi bili skupaj, sedanja delitev otrok pa je v nasprotju z največjo koristjo otrok, na drugi strani pa tožeči stranki omogoča, da sta sinova večkrat brez varstva in nadzora. Toženec zato odločno prereka odločitev dodelitve sinov tožnici, saj je dejstvo, da je zanju neprimerno poskrbljeno, vsekakor pa slabše kot bi zanju poskrbel toženec. Zato toženec predlaga sodišču, da določi skrbništvo za vse tri otroke obema staršema in posledično tudi preživljanje časa vseh treh otrok pri obema staršema enako časa, izmenjaje tedensko ali pa vse tri otroke dodeli njemu ter ustrezno določi stike in preživnino. Toženec izpodbija tudi sklep sodišča, v katerem je za obdobje petih mesecev od 1. 9. 2017 do 31. 1. 2018 tožencu naložilo plačilo preživnine v višini 150,00 EUR mesečno za vsakega otroka. Toženec je v tem času enakovredno skrbel za vse tri otroke, ki so pri njemu preživeli polovico časa in tega sodišče prve stopnje pomotoma ni upoštevalo. Tako navedbe sodišča, da so bili otroci v obdobju od 1. 9. 2017 do 31. 1. 2018 večino časa pri tožeči stranki ne držijo. Sodišče prve stopnje je tudi nepravilno ocenilo potrebe mld. otrok in je zato napačno odločilo v višini preživnine. Nato še navaja, da se je sodišče pri odločitvi o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo materi v veliki meri opiralo na želje otrok, še posebej sinov, ki sta se pod vplivom manipulacij in popuščanja pri vzgoji s strani tožnice opredelila, da bi bila raje več časa pri tožnici. Toženec zato predlaga, da se odloči tako, da se vse tri otroke dodeli v varstvo in vzgojo obema staršema ali pa se vse tri otroke dodeli njemu ter temu ustrezno določi stike in preživnino, za obdobje od 1. 9. 2017 do 31. 1. 2018 pa tožencu ne naloži plačilo preživnine v predlaganem znesku oziroma jo ustrezno zniža.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe sicer zapisalo, da bo pri odločanju o dodelitvi otrok upoštevalo načelo največje koristi otrok, ki je okvirno opredeljena v drugem odstavku 5. a člena ZZZDR (tako zapis v točki 12. obrazložitve sodbe). Sodišče je zapisalo, da ta člen določa, da starši delajo v otrokovo korist, če zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava in kaže na njihovo skrb in odgovornost za otroka, ob upoštevanju njegove osebnosti in želja. V nadaljevanju pa sodišče prve stopnje ta pravni standard največje otrokove koristi ni ustrezno zapolnilo in je sodba v tem delu ostala povsem neobrazložena in je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je sicer izvajalo številne dokaze, vendar pa te dokaze potem ni pravilno po določbi člena 8 ZPP dokazno ocenilo, temveč je kar neobrazloženo v točki 15. obrazložitve sodbe zapisalo, da sodišče meni, da bo za koristi mld. sinov bolje poskrbljeno pri materi kot pri očetu medtem, ko bo za koristi mld. hčer bolje poskrbljeno pri očetu. Takšna obrazložitev je pomanjkljiva, vsebinsko je votla in ne zapolnjuje pravnega standarda sledenju največje koristi otroka. Sodišče je tudi samo s sabo prihajalo v nasprotje, ko je zapisalo, da je izvedenka izpostavila, da bi bilo bolje, da bi bili vsi trije otroci skupaj, razdelitev otrok, tako da bosta sinova pri mami in hči pri očetu pa v konkretnem primeru sorojencem glede na ureditev stikov iz začasnih sodnih poravnav še vedno omogoča, da preživijo veliko časa skupaj, nato pa je odločilo tako, da se otroci razdelijo. Sodišče prve stopnje je na takšen način želelo kompenzirati odločitev o deljenem skrbništvu z določitvijo večjega obsega stikov med otroci. Dejansko pa je odločilo tako, da se otrokom onemogoči skupno družinsko življenje, to je njihovo pravico do skupnega družinskega življenja¹, saj je odločilo tako, da se bosta sinova dodelila materi, hči pa očetu. To pa glede na ugotovitev izvedenke ni sprejemljivo in je v nasprotju tudi s poročili CSD, iz katerih izhaja, da sta obe pravdni stranki skrbna in odgovorna starša, zaradi česar bi bilo smiselno, da oba obdržita vzgojo in varstvo otrok, v kolikor skupna skrb ne bi bila možna. Iz mnenja CSD izhaja predlog o dodelitvi mld. otrok v vzgojo in varstvo materi. Iz razgovora z mld. Zalo izhaja, da ima ta interes, da izjavi, da želi več časa preživeti pri očetu, zaradi tega, ker je mati bolj striktna pri njeni vzgoji, želi ji, da bi uživala zdravo hrano, čemur se ta otrok v določeni meri upira, zato najde več razuma za takšen način preživljanja pri očetu. Vsebina te izjave tako ni adekvaten razlog za to, da bi sodišče prve stopnje družino razdelilo na tak način, kot je to storilo v konkretnem primeru, pri tem pa sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je v korist vseh treh mld. otrok, da živijo ločeno².

6. Tako se izkažejo toženčeve pritožbene navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z otrokovimi koristmi razdelilo otroke med starša in jih je s tem prikrajšalo za skupno družinsko življenje (pri tem je potrebno dostaviti, da so otroci približno v istem starostnem obdobju od 11 do 14 let) in da takšna razdelitev otrok ni v največjo korist mld. otrok, kot na to opozarja izvedenka, sodišče pa temu ne sledi, kot utemeljene. Toženec se je sicer v postopku na prvi stopnji zavzemal za skupno skrbništvo in tudi o tem sodišče prve stopnje ni podalo ustrezne obrazložitve. Kot izhaja iz dejanskega stanja stanovanjskih razmer med obema staršema je oče ostal v stanovanjski hiši, mati pa ima stanovanje v neposredni bližini, tako da bi tudi glede na takšen način življenja bilo mogoče vzpostaviti skupno skrbništvo, vse z namenom, da se ohrani pravica do družinskega življenja ali pa vse tri otroke dodeliti enemu od staršev (bolj primerno materi), ne pa, da je sodišče prve stopnje otroke razdelilo. Dosedanje besedilo ZZZDR, ki pa ga je DZ presegel res ne omogoča takoimenovanega skupnega skrbništva brez soglasja staršev, ker pa je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi tožene stranke in je odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo, bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju glede na določbo drugega odstavka 290. člena DZ, ki glasi: ″Da če se po začetku uporabe tega zakona v postopkih iz prejšnjega odstavka odločba prve stopnje razveljavi, se postopek nadaljuje po določbah tega zakonika″, moralo upoštevati to, sedaj v pritožbi izraženo možnost po skupnem skrbništvu, da ne bo prišlo do ločevanja otrok³.

7. Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev glede deljene dodelitve mld. otrok, je v posledici moralo razveljaviti tudi odločitev o načinu plačevanja preživnine. Prav tako je utemeljena pritožba tožene stranke glede odločitve, katera je popravljena s sklepom IV P 5434/2017 z dne 5. junija 2019 o tem, da je A. G. dolžan plačati preživnino za mld. Zalo od 1. 9. 2017 do 31. 1. 2018 v višini 150,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje v tej zvezi ni zavzelo materialno pravno adekvatne odločitve, glede na trditveno podlago tožene stranke o tem, da je v tem obdobju v celoti sam prispeval k preživljanju vseh treh otrok ali pa da je mogoče, da se ta preživnina za to obdobje deloma zmanjša in je zato sodišče druge stopnje tudi v tej zvezi moralo odločitev sodišča prve stopnje razveljaviti in jo vrniti sodišču rpve stopnje v ponovno odločanje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

8. Ker je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je sodišče druge stopnje ne more samo odpravit in glede na dejstvo, da bo med pravdnima strankama ponovno vzpostavljen način izvajanja stikov iz začasne sodne poravnave, in ker je bila tožba vložena v letu 2017 s to odločitvijo ne bodo ogrožene strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja⁴, je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe prvega odstavka 354. člena ZPP razveljavilo s sklepom sodbo prve stopnje v izpodbijanih delih, ker je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP in vrnilo zadevo istemu sodišču prve stopnje v novo sojenje. Storjeno kršitev postopka glede na njeno naravo sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje zapolniti pravdni standard otrokovih koristi, moralo bo slediti pravici otrok do skupnega družinskega življenja, pravilno bo moralo dokazno oceniti vsak dokaz posebej in vse skupaj ter nato ob pravilni uporabi materialnega prava odločiti, tako da bo najbolj poskrbljeno z največjo koristi vseh otrok (člen 362 ZPP).

9. Izrek o pravdnih stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih pravdne stranke niso priglasile.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika (člen 343/3 ZPP). Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
¹ Pravica otrok do spoštovanja družinskega življenja je opredeljena v 54. členu Ustave RS v zvezi s prvim odstavkom 56. člena Ustave oziroma v 8. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin (tako odločba Ustavnega sodišča RS Up-86/8/14 z dne 16. 6. 2016).
² Glej in primerjaj sklep VSL IV Cp 1820/2013 z dne 24. 7. 2013.
³ Glej odločitve ESČP sprejete na tem področju: Levin v. Sweden, No. 35141/06 15. 3. 2012; Sommerfeld v. Germany, No. 31871/96 8. 7. 2003; Mustafa and Amagan Akin v. Turkey, No. 4694/03 z dne 6. 4. 2010.
⁴ Tako tudi VS RS Sklep Cp 19/2019 z dne 11. 4. 2019.

Datum zadnje spremembe:

06.01.2020

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba Cp 190/2020
• VSC Sklep Cp 184/2022
• VSC Sklep I Cp 151/2021