VSC Sklep I Cp 247/2019

Jedro

Odločitev o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen zavoljo odločitve sodišča, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja in da se posledično postopek prekine do (pravnomočne) rešitve predhodnega vprašanja v drugem že začetem sodnem postopku, je popolnoma skladna z določbo drugega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je bilo predhodno vprašanje (pravnomočno) rešeno v omenjenem drugem sodnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo pravdni postopek z dnem 18.10.2018.

2. Zoper predmetni sklep je tožena stranka (toženec) vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj se pritožbi ugodi ter sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi toženec navaja, da je bil pravdni postopek prekinjen do pravnomočnega zaključka zadeve N 46/2012. Kot eden izmed predlagateljev (lastnik posameznega dela poslovno-stanovanjske stavbe) je v zadevi N 46/2012 predlagal sprejem ugotovitve po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine, po kateri bi se sporna garaža štela kot pripadajoče zemljišče k okoliškim stavbam in posledično tožeča stranka (tožnica) ne bi bila lastnica spornega parkirnega mesta. Zadeva N 46/2012 je res postala pravnomočna dne 18.10.2018, a je bil vložen predlog za dopustitev revizije. Še vedno ni gotovo, kakšna bo končna odločitev o vprašanju lastništva. Predlogu za dopustitev revizije bo ugodeno in niso še nastopili pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka. Z nadaljevanjem postopka bi za toženca nastale nepopravljive ali težko popravljive posledice, tožnici pa ne. Prav tako je Višje sodišče v Celju v drugi zadevi ugodilo pritožbi drugih predlagateljev (gre za zadevo sosednjih stavb) in razveljavilo nepravdni sklep ter zadevo vrnilo v novo odločanje.

3. Tožnica je v odgovoru na pritožbo predlagala, naj se neutemeljena pritožba zavrne in naj ji toženec povrne pritožbene stroške. Med drugim je navedla, da je sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka, ko nastopijo pogoji zanj, le procesno tehnične narave (odločba VSL II Cp 1542/2015 z dne 15.7.2015), da revizija ni razlog za prekinitev postopka (odločba VSL I Cp 1719/2017 z dne 12.10.2017) in da zadeva drugih predlagateljev ne more vplivati na obravnavano.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen zavoljo odločitve sodišča, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja in da se posledično postopek prekine do (pravnomočne) rešitve predhodnega vprašanja v drugem že začetem sodnem postopku, je popolnoma skladna z določbo drugega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je bilo predhodno vprašanje (pravnomočno) rešeno v omenjenem drugem sodnem postopku. Sodišče prve stopnje v takšni situaciji upoštevaje omenjeno določbo ZPP pravzaprav nima možnosti izbire v smeri, da postopka ne bi nadaljevalo. Omenjeni sklep, ki je le deklaratoren (op. le ugotavlja se nastop nadaljevanja postopka po samem zakonu), je moralo izdati po uradni dolžnosti. Prav tako ni mogoče zahtevati (oziroma posledično tudi ne nadaljevati) prekinitve postopka, kot to neutemeljeno želi doseči pritožba, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo.¹ Navedeno velja ne glede na toženčeva predvidevanja o (ne)uspešnosti vloženega izrednega pravnega sredstva (predloga za dopustitev revizije oziroma revizije). Izredna pravna sredstva so namreč nesuspenzivna. Edini možni vpliv njihove vložitve na pravnomočno končane in s tem izvršljive zadeve je opredeljen v 71. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju. Njihova vložitev nima in ne more imeti vpliva na nadaljevanje pravdne zadeve. Samo nadaljevanje pravdne zadeve tudi za toženca ne more povzročiti (pavšalno) zatrjevanih neodpravljivih posledic. V konkretni situaciji, ko je bil postopek prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, bi sodišče prve stopnje nenazadnje lahko postopek nadaljevalo celo pred pravnomočnostjo odločitve o predhodnem vprašanju in preprosto v nadaljevanju pravde samo rešilo predhodno vprašanje (glej drugi odstavek 208. člena ZPP). Vpliva na toženčevo zadevo tudi ne more imeti kakršnakoli končna odločitev v drugi nepravdni zadevi, v kateri toženec ni predlagatelj.

6. Ker drugih pritožbenih očitkov zoper sklep toženec ni podal, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijanega sklepa glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Ker tudi takšnih razlogov ni našlo, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. alineja 365. člena ZPP).

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo v skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP, saj se odloča o pritožbi zoper vmesni (procesnim) sklepom sodišča prve stopnje.

-------------------------------
¹ Glej odločbo VS RS II Ips 392/96 z dne 17.12.1997.

Datum zadnje spremembe:

21.08.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 666/2017
• VSC Sklep I Cp 393/2021
• VSK sklep Cpg 186/2016