VSC Sklep Cp 233/2019

Jedro

Sodišče prve stopnje je vrednosti zemljišč ugotavljalo na podlagi cenitev L. (kmetijska zemljišča) in D. (gozdna zemljišča) ter na podlagi cenitev po portalu GURS-a (stavbna zemljišča), pri čemer je mnenja sodnih izvedencev (cenilcev) ″v celoti povzelo pri odločitvi″ (glej točko 23. obrazložitve sklepa). Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da so utemeljeni prav vsi v obeh pritožbah konkretizirani očitki v zvezi z napačnim povzemanjem vrednosti posamičnih zemljišč. D. je za gozdna zemljišča namreč uporabil metodo donosne vrednosti (skupaj vrednost 28.812,00 EUR) in jo nato korigiral z metodo poštene tržne vrednosti (skupna vrednost 21.929,00 EUR). Sodišče prve stopnje je v tem delu tudi, čeprav je cenitvi sledilo v celoti, (iz neznanih razlogov) upoštevalo le prvo cenilčevo metodo in tega ni pojasnilo, zato sklepa zaradi pomanjkanja razlogov ni mogoče preizkusiti oziroma so odločilni razlogi o relevantnih dejstvih nejasni ter med seboj v nasprotju (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točkah II. in III. izreka sklepa razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) razdelilo solastne nepremičnine udeležencev nepravdnega postopka (nepremičnine in način njihove delitve so opredeljeni v izreku izpodbijanega sklepa); (II.) odločilo, da mora predlagateljica v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa izplačati naslednjim nasprotnim udeležencem naslednja izplačila s pripadki, ki so razvidni iz izpodbijanega sklepa: R.S. 1.309,94 EUR, I. K. enak znesek, A. K. 10.324,41 EUR, M. B. 19.739,52 EUR, A. P. 6.037,20 EUR, V. A. 1.729,71 EUR, M. A. 576,57 EUR in J. A. 1.153,14 EUR, pri čemer imajo navedeni do celotnega poplačila na stvari zakonito zastavno pravico; ter (III.) odločilo, da znašajo skupni stroški postopka 2.435,78 EUR, pri čemer so dolžni omenjeni udeleženci predlagateljici povrniti stroške v naslednjih višinah: R. S. 52,14 EUR, I. K. enak znesek, A. K. 411,64 EUR, M. B. 787,24 EUR, A. P. 275,48 EUR, V. A. 68,93 EUR, M. A. 22,89 EUR in J. A. 45,79 EUR.

2. Zoper predmetni sklep oziroma zoper II. točko izreka sklepa je predlagateljica vložila pravočasno pritožbo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka (kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)) in zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter s predlogom, naj se izpodbijani sklep ustrezno spremeni, podredno pa naj se v izpodbijanem delu razveljavi in naj se zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da vrednost kmetijskih zemljišč pritožbeno ni sporna, je pa sporna vrednost z gozdom poraščenih nepremičnin. Izvedenec D. je ugotovil pošteno tržno vrednost slednjih v skupni višini 21.929,00 EUR, sodišče prve stopnje pa je upoštevalo vrednost v skupni višini 28.812,00 EUR.¹ Sodišče prve stopnje je napačno povzelo vrednosti teh zemljišč in nepravilno ugotovilo dejansko stanje ter zagrešilo očitano bistveno kršitev, saj je podano nasprotje med ugotovitvami izvedenca (vsebino listine) in upoštevanimi vrednostmi (razlogi odločbe). Moralo bi upoštevati pošteno tržno vrednost. Prav tako je glede stavbnih zemljišč povzelo vrednost po GURS-u, kar ne drži. Pri nepremičnini parc. št. *118 k.o. ... je upoštevalo vrednost 2.100,00 EUR, medtem ko iz portala GURS izhaja vrednost 757,00 EUR. Gre zopet za očitano bistveno kršitev določb postopka. Nepremičnine so bile previsoko ocenjene v skupnem znesku 8.226,00 EUR. Pritožnica k pritožbi prilaga izpisek GURS za omenjeno stavbno nepremičnino.²

3. Zoper predmetni sklep oziroma zoper II. in III. točko izreka sklepa v delu, v katerem se le-ta nanaša na parceli ... 287 in ...290, je pravočasno pritožbo vložila tudi nasprotna udeleženka R.S. iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj se izpodbijani sklep ustrezno (glej spodaj) spremeni, podredno pa naj se v izpodbijanem delu razveljavi. Sodišče prve stopnje je napačno prepisalo vrednosti dveh nepremičnin k.o. ..., ki ju je ocenil izvedenec L. Za prvo omenjeno nepremičnino znesek 167,55 EUR, namesto pravilno 795,88 EUR (glej izvedensko mnenje z dne 30.12.2016 in dopolnitev z dne 25.2.2017), in za drugo 53,37 EUR, namesto pravilno 2.140,38 EUR (glej izvedensko mnenje z dne 30.12.2016). Posledično sta napačno ocenjeni skupna vrednost zemljišč in vrednost deležev R. S. Prav tako so napačno obračunani tudi stroški, ki jih mora povrniti R.S. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo vrednosti teh dveh nepremičnin. Napačne ugotovitve sodišča prve stopnje nimajo podlage v listinah v spisu oziroma v dokaznem gradivu.

4. Na pritožbo predlagateljice so odgovorili naslednji nasprotni udeleženci: I. K., A. K., A. P. in M. B. Predlagajo zavrnitev neutemeljene pritožbe in povrnitev stroškov odgovora na pritožbo ter navajajo, da je sodišče prve stopnje imelo podlago za cenitev gozdnih nepremičnin v cenitvi D. Sodni cenilec je uporabil dve metodi ugotavljanja vrednosti zemljišč in sodišče prve stopnje je upoštevalo pravilno metodo. Slednjo je uporabil tudi sodni cenilec za kmetijska zemljišča, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo enako metodo za vsa zemljišča.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očitata storitev bistvene kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP³ v zvezi s 37. členom ZNP, podana pa je tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

7. Sodišče prve stopnje je vrednosti zemljišč ugotavljalo na podlagi cenitev L. (kmetijska zemljišča) in D. (gozdna zemljišča) ter na podlagi cenitev po portalu GURS-a (stavbna zemljišča), pri čemer je mnenja sodnih izvedencev (cenilcev) ″v celoti povzelo pri odločitvi″ (glej točko 23. obrazložitve sklepa). Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da so utemeljeni prav vsi v obeh pritožbah konkretizirani očitki v zvezi z napačnim povzemanjem vrednosti posamičnih zemljišč. D. je za gozdna zemljišča namreč uporabil metodo donosne vrednosti (skupaj vrednost 28.812,00 EUR) in jo nato korigiral z metodo poštene tržne vrednosti (skupna vrednost 21.929,00 EUR). Sodišče prve stopnje je tako napačno povzelo vsebino dokaza v sodbo (kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sodišče prve stopnje je v tem delu tudi, čeprav je cenitvi sledilo v celoti, (iz neznanih razlogov) upoštevalo le prvo cenilčevo metodo in tega ni pojasnilo, zato sklepa zaradi pomanjkanja razlogov ni mogoče preizkusiti oziroma so odločilni razlogi o relevantnih dejstvih nejasni ter med seboj v nasprotju (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Prav tako je napačno povzelo vrednost omenjene stavbne nepremičnine (glej prilogo B16) in vrednosti omenjenih kmetijskih zemljišč (primerjaj cenitev L. in njeni dopolnitvi na l. št. 57, 103 in 126), pri čemer gre zopet za tako imenovano protispisnost (kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

8. Z zgoraj opisanim ravnanjem sodišča prve stopnje je bila torej kar dvakrat storjena absolutna bistvena kršitev določb postopka (iz 14. in iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), za katero se domneva vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more dopolniti postopka oziroma te (absolutne) bistvene kršitve odpraviti samo, saj izpodbijanega sklepa zaradi formalnih pomanjkljivosti (omenjene kršitve iz 14. točke) niti ni mogoče preizkusiti, zato je na podlagi 354. člena ZPP v zvezi s 3. alinejo 365. člena ZPP in s 37. členom ZNP izpodbijani sklep v izpodbijanem delu – II. točka izreka (posledično (glej 165. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) pa tudi v delu o povrnitvi stroškov – III. točka izreka) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo odločanje. Nejasnih oziroma izostalih razlogov sodbe sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče ne more sanirati s tem, da bi namesto sodišča prve stopnje ponavljalo bistven del dokaznega postopka in nato samo presodilo v zadevi. S takšnim ravnanjem bi bilo na pritožbeni stopnji sojenja vsekakor prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe oziroma do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen URS)⁴. Ker se po predlogu z dne 12.2.2016 zadeva razveljavlja prvič, takšna odločitev ne pomeni pretiranega posega v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

9. Sodišče prve stopnje bo tako moralo v ponovljenem odločanju izdati sklep, ki ne bo obremenjen z očitano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka. Moralo bo pravilno povzeti vsebino izvedenih dokazov in dodati razumljive, jasne in popolne razloge v zvezi z upoštevanjem cenitve D.

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika (člen 343/3 ZPP). Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
¹ Pritožnica opredeli posamične nepremičnine in njihove ugotovljene ter upoštevane vrednosti.
² Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za listino, ki je bila z enako vsebino že predhodno vložena v spis (glej listino B16), in da torej ne gre za nedopustno pritožbeno novoto v smislu 337. člena ZPP.
³ Predlagateljica sicer govori o kršitvi z 14. točke, a po vsebini (konkretnem opisu) uveljavlja kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Da za ugotovitve ni bilo podlage v listinah oziroma o napačnem prenosu vsebine listin v odločbo govori tudi nasprotna udeleženka Republika Slovenija.
⁴ Podobno tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi III Ips 4/2013 z dne 17.9.2013.

Datum zadnje spremembe:

21.08.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 151/2008
• VSRS Sklep I R 72/2018
• VSL Sklep I Cp 55/2020