VSC Sodba in sklep Cpg 63/2019

Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogoma sodišča prve stopnje, da gre za spremembo tožbe (za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP)) in da je dopuščena sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP). Sicer ni mogoče soglašati z dodatnim razlogom sodišča prve stopnje, da toženka spremembi tožbe ni nasprotovala, saj pasivnost toženke nima takšnih pravnih posledic (glej 185. člen ZPP), vendar je sprememba vsekakor smotrna, zato je odločitev o njeni dopustitvi pravilna. Sprememba je ekonomična, ker je bilo mogoče izkoristiti že zbrano procesno gradivo in dokončno urediti razmerje med pravdnima strankama. In skladna z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bi morala tožnica sicer, kot tudi sama izpostavlja v odgovoru na pritožbo, vložiti novo tožbo.

Da je bila terjatev plačana, je ugovor toženke, glede katerega je toženka (in ne tožnica) tista, ki zanj nosi trditveno in dokazno breme.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdita.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom (I.) dopustilo spremembo tožbe z dne 24.1.2018, (II.) presodilo, da je tožena stranka (toženka) dolžna tožeči stranki (tožnici) plačati (skupaj) 21.120,18 EUR s pripadki, to je z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki so podrobneje opredeljene v omenjeni točki izreka izpodbijane odločbe, (III.) zavrnilo tožbeni zahtevek glede presežno zahtevanih zakonskih zamudnih obresti, kot so podrobneje opredeljene v omenjeni točki izreka izpodbijane sodbe, in (IV.) odločilo o povrnitvi pravdnih stroškov, in sicer, da je toženka dolžna tožnici v 15 dneh plačati 2.071,87 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru poteka paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo² iz vseh pritožbenih razlogov (glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka naj bi bile podane kršitve iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) in s predlogom, da se izpodbijana odločba spremeni oziroma razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje. V pritožbi meni, da je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku, ki ga je tožnica vložila po preteku roka za izpodbojno tožbo po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Zmotno se je sklicevalo le na 184. člen ZPP. Upoštevaje ZFPPIPP ne more dopustiti spremembe tožbe. Tožničina tožba je prepozna. Sodišče prve stopnje je pavšalno zapisalo, da so izpolnjeni pogoji za spremembo tožbe. Toženka nasprotuje zaključkom, da je sprememba dopustna z vidika razrešitve razmerij med pravdnima strankama. Razmerje bi bilo možno razrešiti tudi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. V nadaljevanju pritožbe toženka izpostavlja, kako bi morala biti pravilno oblikovana izpodbojna tožba po ZFPPIPP in kaj bi morala popolna tožba po ZFPPIPP obsegati, in še dodaja, da tožnica ni postavila sklepčnega zahtevka (da ni trditev o odločilnih dejstvih), da je toženka zatrjevala v smeri poplačila in zapiranja terjatev z nadomestno izpolnitvijo, da toženka cediranih terjatev ni dobila plačanih (op. v zvezi s tem dejstvom toženka meni, da bi po materialnem pravu lahko dosegla pobotanje medsebojnih terjatev ob začetku stečaja tožnice) in da ima tožnica na voljo le izpodbojni zahtevek po ZFPPIPP. Tožnica neosnovano navaja, da toženka ni poravnala obveznosti iz naslova ″prodajnih″ pogodb.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe in povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. Izpostavlja, da je bila sprememba smotrna, saj bi sicer lahko tožnica vložila samostojno dajatveno tožbo, in da se toženka spremembi ni uprla. Spremenjena tožba je čista dajatvena tožba in so očitki o nesklepčnosti neutemeljeni. Pritožbene navedbe o plačilu terjatev, o nadomestni izpolnitvi in o dejstvu, da toženka cediranih terjatev ni dobila plačanih, so neupoštevne pritožbene novote.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbena navedba, da toženka cediranih terjatev ni dobila plačanih, je neupoštevna pritožbena novota. Toženka tega dejstva na prvi stopnji sojenja ni zatrjevala, v pritožbi pa ni izpostavila utemeljenih razlogov za prepozno navedbo (prvi odstavek 337. člena ZPP). Posledično se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo z materialnopravnimi posledicami, ki jih pritožba zatrjuje v zvezi z neupoštevnim dejstvom.

6. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka oziroma kršitve iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Pritožba omenjenih kršitev, ki jih tudi pritožbeno sodišče tudi samo ni našlo (op. na kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP skladno s 350. členom ZPP pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti), ne konkretizira in je očitek v tej smeri neutemeljen.

7. Tožnica je v predmetni pravdi najprej glede cesij, s katerimi je na toženko prenesla terjatve svojih dolžnikov za kupnino v višini prenesenih terjatev (z rokom plačila v petih dneh), uveljavljala izpodbojni zahtevek po ZFPPIPP. Obenem je trdila, da toženka ni plačala kupnin, medtem ko je toženka med drugim navajala, da je kupnine plačala in da jih je poravnala z nadomestno izpolnitvijo. Tožnica je glede na navedbe toženke ustno in z vlogo na naroku, na katerega toženka ni pristopila, spremenila tožbeni zahtevek, in sicer tako, da je postavila nov primarni zahtevek (na plačilo kupnin s pripadki) in da je prvotni zahtevek postal podredni. Toženka se glede spremembe tožbe ni opredelila in na prestavljeni narok ni pristopila.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogoma sodišča prve stopnje, da gre za spremembo tožbe (za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP)) in da je dopuščena sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP). Sicer ni mogoče soglašati z dodatnim razlogom sodišča prve stopnje, da toženka spremembi tožbe ni nasprotovala, saj pasivnost toženke nima takšnih pravnih posledic (glej 185. člen ZPP), vendar je sprememba vsekakor smotrna, zato je odločitev o njeni dopustitvi pravilna. Sprememba je ekonomična, ker je bilo mogoče izkoristiti že zbrano procesno gradivo in dokončno urediti razmerje med pravdnima strankama. In skladna z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bi morala tožnica sicer, kot tudi sama izpostavlja v odgovoru na pritožbo, vložiti novo tožbo. Drugačno zavzemanje pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje odločati le o zahtevku po ZFPPIPP in da ne bi smelo dopustiti spremembe tožbe, ni utemeljeno.

9. Skladno z navedenim je sodišče prve stopnje pravilno odločalo o primarnem tožbenem zahtevku, o dajatvenem zahtevku za plačilo kupnin po cesijah s pripadki, ki ni bil nesklepčen. In posledično se pritožbeno sodišče ne ukvarja s pritožbenimi razlogi, ki se nanašajo na podredni tožbeni zahtevek, to je na izpodbojni zahtevek po ZFPPIPP, o katerem sodišče prve stopnje ni odločalo. Med pravdnima strankama niso bila sporna dejstva o vsebini cesij oziroma o določitvi kupnin za cedirane terjatve s pripadki, medtem ko je tožnica trdila, da kupnina ni bila plačana (op. na naroku tudi, da so drugačne toženkine navedbe pavšalne), toženka pa, da je bila plačana in da so se terjatve zaprle z nadomestno izpolnitvijo. Sodišče prve stopnje je v zvezi s slednjim pravilno zavrnilo navedbe toženke o plačilu terjatev kot pavšalne, saj glede njih ni predložila nobenih dokazil o plačilu. Da je bila terjatev plačana, je ugovor toženke, glede katerega je toženka (in ne tožnica) tista, ki zanj nosi trditveno in dokazno breme. Ker toženka omejenega bremena ni zmogla, ni izkazano, da so bile terjatve tožnice s pripadki plačane, oziroma je izkazano, da terjatve tožnice s pripadki (z izjemo presežno zahtevanih obresti) niso bile plačane. Skladno z navedenim je odločitev sodišča prve stopnje o (omenjeni delni) ugoditvi tožbenemu zahtevku za plačilo kupnin za cedirane terjatve s pripadki pravilna.

10. Ker drugih pritožbenih trditev toženka ni podala, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijane odločbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V postopku na prvi stopnji po uradni dolžnosti upoštevnih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo in tudi zmotna uporaba materialnega prava ni podana. Prav tako je pravilna tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o povrnitvi pravdnih stroškov.

11. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

12. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ter prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, medtem ko tožničini stroški glede odgovora na pritožbo niso bili potrebni, saj ni pripomogla k odločitvi v zadevi, zato pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
¹ Glej opombo 1.

Datum zadnje spremembe:

20.08.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 294/2011
• VSL sklep I Cp 2542/2016
• VDSS sklep Psp 249/2015