VSC Sodba Cp 127/2019

Jedro

Toženka je z nasprotno tožbo uveljavljala terjatev, ki spada v skupno premoženje, ki sta ga ustvarila toženka in njen (sedaj že bivši) izvenzakonski partner (sin obeh tožnikov) v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti.

V nasprotni tožbi pa toženka ni zatrjevala, da sta toženka in bivši izvenzakonski partner že razdelila to njuno skupno premoženje. Dokler pa skupno premoženje toženke in njenega bivšega izvenzakonskega partnerja ni razdeljeno, pa nihče od njiju ni samostojno legitimiran za vtoževanje terjatve, ki spada v njuno skupno premoženje. Toženka in izvenzakonski partner imata le skupno materialnopravno upravičenje za uveljavljanje terjatve, ki spada v njuno skupno premoženje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da v tem delu poslej glasi:

″Zavrne se podredni tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, ki glasi:

J. S., ... in N. S., ... sta na račun vlaganj v nepremičnino parc. št. 1025/2 k.o. ... dolžna tožnici M. K., ..., sedaj ..., nerazdelno plačati 13.538,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 2. 2017 dalje do plačila v roku 15 dni pod izvršbo.″

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v še izpodbijanem in nespremenjenem delu.

III. Tožena stranka M. K. je dolžna nerazdelno tožeči stranki J. in N. S. povrniti 344,00 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo:

- da se zavrne tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna v roku 30 dni izprazniti stanovanjsko hišo na naslovu B., stoječo na nepremičnini ID znak ...-1025/2-0 in to nepremičnino prazno oseb in stvari izročiti tožnikoma J. S., ... in N. S., ..., pod izvršbo (točka I/1 izreka),

- da je toženka dolžna tožnikoma za vsak mesec uporabe njima lastne nepremičnine od 1. 7. 2016 do 12. 9. 2017 plačati 50,00 EUR mesečno skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka do dne plačila ter zavrnilo nadaljnje zahtevano plačilo 450,00 EUR s pripadki mesečno in za daljše časovno obdobje (točka I/2 izreka),

- zavrnilo primarni tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, da se ugotovi, da je tožnica M. K., ..., do idealnega deleža ¼ celote lastnica nepremičnine parc. št. 1025/2 k.o. ... in sta ji J. S. in N. S. dolžna izdati ustrezno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo njena takšna lastninska pravica do idealnega solastninskega deleža ¼ celote pri nepremičnini parc. št. 1025/2 k.o. ... vknjižila v zemljiško knjigo, in sicer v roku 15 dni, sicer bo takšno listino nadomestila ta pravnomočna sodba ter da sta J. S. in N. S. dolžna tožnici Mojci Kramar nerazdelno plačati stroške pravdnega postopka (točka II izreka),

- da sta J. S. in N. S. dolžna tožnici M. K. nerazdelno plačati 13.538,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 2. 2017 dalje do plačila (točka III izreka),

- ter da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (točka IV izreka).

2. Tožnika sta s pravočasno pritožbo izpodbijala odločitvi sodišča prve stopnje pod točko I/1 izreka in pod točko III izreka sodbe sodišča prve stopnje. Uveljavljala sta vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlagala ugoditev pritožbi tako, da se razveljavi odločitev v točki I/1 izreka sodbe prve stopnje in se v tem delu spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku za izpraznitev in izročitev nepremičnine v celoti ugodi ter da se razveljavi odločitev v točki III izreka sodbe sodišča prve stopnje in se v tem delu odločitev spremeni tako, da se tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi za plačilo 15.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v celoti zavrne. Predlagala sta, da pritožbeno sodišče odloči o vseh stroških postopka, pritožbeni stroški tožnikov pa so nadaljnji stroški postopka. Podredno pa sta predlagala razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih in vrnitev sodišču prve stopnje v novo izdelavo in z napotilom sodišču prve stopnje, ki naj opravi novo glavno obravnavo pred drugim senatom, pritožbeni stroški pa so nadaljnji pravdni stroški. Pritožbene trditve bodo podane v nadaljevanju, ko bo pritožbeno sodišče nanje odgovorilo.

3. Toženka M. K. na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožba trdi, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo dejansko stanje in je posledično pravno napačno odločilo pod točko I/1 izreka sodbe sodišča prve stopnje. Ni se ukvarjalo z vprašanjem ali je toženka hišo izročila zgolj prosto oseb ali morebiti tudi prosto stvari. Stanovanjska oprema v hiši je še vedno toženkina last. Četudi je šteti, da je toženka 12. 9. 2017 pripoznala tožbeni zahtevek za izpraznitev in izročitev nepremičnine, je dala povod za tožbo. Z nespornim dejstvom, da je toženka kupila stanovanjsko opremo, ki je ostala v hiši, se sodišče ni ukvarjalo in tudi ne z vprašanjem ali je toženka izročila hišo tudi prosto stvari. Toženka do zadnjega naroka za glavno obravnavo 16. 10. 2018 ni podala trditve, niti dokaza, da je nepremičnino izpraznila, ni predlagala primopredaje, niti izrazila pripravljenosti, da izroči ključe ali sporoči termin, v katerem bi se lahko izvedla primopredaja ob prisotnosti vseh strank, njena nezakonita uporaba nepremičnine od 1. 7. 2016 dalje je narekovala predajo nepremičnine v prisotnosti vseh strank, kar bi bilo izvedljivo le s primopredajnim zapisnikom, katerega namen je ugotovitev stanja nepremičnine. V postopku je toženka namenoma zamolčala datum izpraznitve nepremičnine, dokazilo o tem, da je poslala ključe po pošti, je predložila na zadnjem naroku, sodišče pa jo je nagradilo z zavrnitvijo zahtevka za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Toženka je več kot 1 leto in 2 meseca razpolagala z listinskim dokazom - potrdilom o oddaji pošiljke z dne 13. 9. 2017 - namenoma je povzročila situacijo, da tožnika po toženkini delni izpolnitvi 12. 9. 2017, ker s tem dejstvom nista bila seznanjena na pravilen način, v tem delu nista umaknila tožbenega zahtevka in sta zaradi tega do zadnjega naroka vztrajala pri tem delu zahtevka. Na zadnjem naroku izvajani dokazi v zvezi z med postopkom izvršeno delno izpolnitvijo zahtevka pa ne morejo biti razlog, da je sodišče prve stopnje zahtevek za izpraznitev in izročitev nepremičnine zavrnilo v celoti. Toženka glede na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zahtevka ni izpolnila v celoti, v nepremičnini je ostala vsa toženkina stanovanjska oprema in določene osebne stvari, primopredaja ni bila opravljena.

6. Pritožba v tem delu ni utemeljena.

7. Pritožba ni konkretizirala pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo, da bi bila sodba sodišča prve stopnje glede izpodbijane odločitve pod točko I/1 izreka obremenjena s katero od tistih bistvenih kršitev, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ta pritožbeni razlog torej ni uresničen.

8. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo dejstva: da se je toženka s sinom 12. 9. 2017 iz hiše izselila in jo tudi izpraznila, da je v hiši ostala zgolj njena policijska uniforma in da sta ta dejstva potrdila oba tožnika. Pravilnost teh ugotovitev potrjuje zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 16. 10. 2018 (listna št. 320 do 322 spisa), saj je prvi tožnik izpovedal, da se je toženka izselila že pred kakšnim letom in pol, mogoče pred enim letom, da je vzela vse tisto, kar je mislila, da je njeno, da je pobrala svoje stvari in se izselila, da so (sta tožnika) po pošti prejeli ključe od toženke in da je toženka tudi napisala, da je hiša prazna in da so (sta tožnika) od prejema ključev lahko hišo normalno uporabljala. Druga tožnica pa je izpovedala, da se strinja z izpovedbo prvega tožnika in dodala le, da je toženka v hiši pustila policijsko obleko.

Tožnika torej nista niti izpovedala niti navajala nikakršnih dejstev, na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje moralo še ugotavljati, ali je toženka hišo dejansko izpraznila tudi svojih stvari. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženka izpolnila zahtevek tožnikov za izročitev in izpraznitev nepremičnine, zato je materialnopravno pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov v točki I/1 izreka sodbe sodišča prve stopnje.

Izročitev ključev stanovanjske hiše tožnikoma je način izročitve stanovanjske hiše. Ob trditvah tožnikov, da je toženka živela v hiši in jo uporabljala brez vsake pravne podlage od 1. 7. 2016 ter glede na tožbeni zahtevek tožnikov, v katerem ni določen način izročitve nepremičnine, pritožba v nasprotju z dokazno podprtimi ugotovitvami sodišča prve stopnje in zato neutemeljeno trdi, da toženka ni pravilno in da ni v celoti izpolnila tožbenega zahtevka. Izročitev ključev stanovanjske hiše pomeni izročitev hiše v posest, saj je z izročitvijo ključev lastniku omogočena uporaba hiše, to pa sta v izpovedbah na zadnjem naroku potrdila tožnika sama.

9. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi materialnopravno pravilno razsodilo, da zahtevek za izročitev in izpraznitev nepremičnine ni utemeljen, toženka je z izročitvijo ključev tožnikoma (najmanj 14. 9. 2017 po pošti) že izpolnila tožbeni zahtevek. Pritožba je tako v celoti neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje v točki I/1 izreka (355. člen ZPP).

10. Pritožba tožnikov v delu zoper odločitev v točki III izreka sodbe sodišča prve stopnje trdi, da sodišče prve stopnje ni navedlo in obrazložilo materialnopravnih določil za svojo odločitev, toženka je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi postavila nepravilno. S podrednim zahtevkom je vtoževala obligacijski zahtevek iz naslova vlaganj na podlagi prvega odstavka 48. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ), neupravičeno obogatitev pa je izenačila z višino vlaganj. Svoje prikrajšanje pa je uveljavljala v višini ½ skupnih vlaganj z zunajzakonskim partnerjem, s katerim sta v nepremičnino tožnikov vložila 30.000,00 EUR. Toženka pa je imela pravico zahtevati povračilo zgolj denarne vrednosti svojega prispevka k povečanju vrednosti premoženja tožnikov, ne pa ½ vrednosti skupnih vlaganj zunajzakonskih partnerjev v nepremičnino tožnikov. Le izkazana večvrednost nepremičnine tožnikov bi lahko predstavljala toženkino terjatev do tožnikov, za povrnitev ½ vrednosti skupnih vlaganj ni imela pravne podlage, sodišče prve stopnje bi moralo ob pravilni uporabi materialnega prava njen podredni zahtevek po nasprotni tožbi zavrniti kot neutemeljen. V nadaljnjih pritožbenih navedbah pa sta tožnika izpodbijala še višino prisojenega zneska pod točko III izreka sodbe sodišča prve stopnje.

11. Tudi v tem delu pritožba ni konkretizirala sicer uveljavljanega pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nobene od tistih bistvenih kršitev, na katere mora paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP).

12. Pritožbeno sodišče pa po uradni dolžnosti pazi tudi na pravilno uporabo materialnega prava v izpodbijanem delu sodbe (drugi odstavek 350. člena ZPP).

Toženka je z nasprotno tožbo uveljavljala terjatev, ki spada v skupno premoženje, ki sta ga ustvarila toženka in njen (sedaj že bivši) izvenzakonski partner (sin obeh tožnikov) v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti. Toženka v nasprotni tožbi sama trdi, da njena iztoževana denarna terjatev v podrednem zahtevku zoper oba tožnika predstavlja polovico vrednosti vlaganj, ki sta jih z izvenzakonskim partnerjem vložila v nepremičnino tožnikov (vrednost vlaganj pa je po trditvah toženke enaka povečani vrednosti nepremičnine tožnikov zaradi teh vlaganj).

V nasprotni tožbi pa toženka ni zatrjevala, da sta toženka in bivši izvenzakonski partner že razdelila to njuno skupno premoženje. Dokler pa skupno premoženje toženke in njenega bivšega izvenzakonskega partnerja ni razdeljeno, pa nihče od njiju ni samostojno legitimiran za vtoževanje terjatve, ki spada v njuno skupno premoženje. Toženka in izvenzakonski partner imata le skupno materialnopravno upravičenje za uveljavljanje terjatve, ki spada v njuno skupno premoženje. Podrednemu tožbenemu zahtevku po toženkini nasprotni tožbi sodišče prve stopnje ne bi smelo ugoditi iz razloga, ker toženka sama po materialnem pravu nima upravičenja za vtoževanje terjatve, ki predstavlja polovico še nerazdeljenega skupnega premoženja toženke in njenega izvenzakonskega partnerja (drugi odstavek 51. člena in prvi odstavek 52. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, uradno prečiščeno besedilo Uradni list RS, št. 69/2004, ki je veljal do 14. 4. 2019 in 67. člen ter prvi odstavek 69. člena Družinskega zakonika, Uradni list RS, št. 15/2017, z veljavnostjo od 15. 4. 2019).

13. Sodišče prve stopnje je materialno pravo uporabilo zmotno in je odločitev v točki III izreka posledično materialnopravno napačna. Ob pravilni uporabi materialnega prava je zato pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti pritožbi tožnikov ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani točki III izreka spremenilo tako, da je zavrnilo toženkin podredni zahtevek, s katerim je zahtevala, da ji morata tožnika nerazdelno v roku 15 dni plačati 13.538,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 2. 2017 dalje do plačila (peta alineja 358. člena ZPP).

14. Ker sodišče prve stopnje še ni odločilo o stroških pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, tudi pritožbeno sodišče o teh ni odločilo.

15. Pritožbeno sodišče pa še dodaja, da je pritožba tožnikov sicer utemeljena v delu, da je lahko predmet toženkinega zahtevka iz naslova vlaganj v nepremičnino tožnikov po določbah prvega odstavka 48. člena SPZ in 190. člena OZ le denarna terjatev v višini povečane vrednosti nepremičnine (obogatitveni princip) in ne v višini vrednosti samih vlaganj (povrnitveni princip).

16. V okviru uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava pritožbeno sodišče še dodaja, da lastnik večvredne nepremičnine je obogaten in v zamudi s plačilom zneska povečane vrednosti nepremičnine šele od takrat, ko mu je večvredna nepremičnina izročena v posest, oziroma je vlagatelj v to nepremičnino prikrajšan šele takrat, ko preneha uporabljati nepremičnino, katere vrednost je povečal s svojimi vlaganji. Zato je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno prisodilo tudi zakonske zamudne obresti za čas od 22. 2. 2017 do 12. 9. 2017 glede na ugotovitev, da se je toženka 12. 9. 2017 izselila.

17. Toženka je s podrednim zahtevkom po nasprotni tožbi zahtevala plačilo 15.000,00 EUR s pripadki, sodišče prve stopnje pa v izreku svoje sodbe ni odločilo o neugodenem delu njenega zahtevka (sodba nima zavrnilnega dela). Ker se toženka zoper sodbo ni pritožila, sodba ni bila vrnjena sodišču prve stopnje zaradi izdaje dopolnilne sodbe.

18. Glede na vse obrazloženo sta tožnika s pritožbo delno uspela, pritožbeno sodišče je njun pritožbeni uspeh ocenilo kot polovičen. Zato sta upravičena do povrnitve pritožbenemu uspehu ustreznega dela potrebnih stroškov pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Tožnika sta v pritožbi priglasila 1.143,30 EUR stroškov. Po pregledu stroškovnika je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so bili potrebni stroški nagrade pooblaščenca za sestavo pritožbe po tar. št. 21/1 Odvetniške tarife (OT, Uradni list RS, št. 2/2015) v višini 625 točk (ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR od odmeri teh stroškov), 12,5 točk materialnih stroškov po tretjem odstavku 13. člena OT in 22 % DDV po drugem odstavku 2. člena OT, kar skupaj znaša 478,12 EUR, potreben strošek pa predstavlja še plačana sodna taksa za pritožbo v višini 210,00 EUR. Torej skupaj znašajo potrebni stroški pritožbenega postopka 688,12 EUR.

Nagrada pooblaščencu za pregled sodbe sodišča prve stopnje v priglašeni višini 200 točk po nedoločeni točki tar. št. 39 OT ni potreben strošek, prav tako tudi ne nagrada 50 točk po nedoločeni točki tar. št. 39 OT, materialni stroški pa posledično niso utemeljeni v višini 12,5 točke.

Glede na polovičen pritožbeni uspeh znaša ustrezen del potrebnih pritožbenih stroškov tožnikov 344,00 EUR. Toženka je tako dolžna tožnikoma nerazdelno povrniti 344,00 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni po vročitvi te sodbe.

Datum zadnje spremembe:

05.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 1390/2009
• VSRS Sklep II Ips 1/2020
• VSC sklep Cp 413/2016