VSC Sodba Cpg 76/2019

Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnitev oziroma neizvedbo dokaza z zaslišanjem toženke obrazložilo, in sicer je bilo njeno zaslišanje zavrnjeno, ker se kljub pravilnemu vabljenju ni odzvala na vabilo za zaslišanje. Gre za utemeljen razlog za neizvedbo dokaza z zaslišanjem ene izmed strank po drugem odstavku 258. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 83225/2017 z dne 19.9.2017, po katerem je bila tožena stranka (toženka) dolžna tožeči stranki (tožniku) plačati (skupaj) 18.358,77 EUR in izvršilne stroške v višini 74,00 EUR, oboje s pripadki, ki so podrobneje opredeljeni v izreku izpodbijane sodbe, v celoti vzdržalo v veljavi in (II.) odločilo o povrnitvi pravdnih stroškov, in sicer, da je toženka dolžna v roku 15 dni od prejema sodbe plačati tožniku 1.595,36 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, da ji pritožbeno sodišče ugodi, izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V pritožbi navaja, da nekaterih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni grajala predhodno, saj je zatrjevane kršitve ugotovila šele s prejemom izpodbijane sodbe. Pritožba nasprotuje zaključku sodišča, da je tožnica izkazala utemeljenost svojega zahtevka in da toženka ni dokazala svojih ugovornih navedb. Toženkine navedbe so bile zadostno konkretizirane in zanje je ponudila tudi zadostne dokaze. Predlagala je tudi zaslišanje strank, ki ga sodišče ni izvedlo in glede tega ni navedlo razlogov, s čimer je storilo kršitev določb pravdnega postopka in posledično napačno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter sprejelo zmotno materialnopravno odločitev. Toženka je oporekala temelju in višini ter zapadlosti terjatve, za svoje navedbe pa je ponudila vse razpoložljive dokaze. Sodišče se do njenih navedb ni konkretneje opredeljevalo, kakor da bi jih štelo za irelevantne. Posledično se zdi, da navedbe toženke ne zanikajo tožbenih trditev. Z zavrnitvijo zaslišanja strank je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, načelo obojestranskega zaslišanja, načelo enakopravnosti strank in načelo neposrednosti. Ravnalo je diskriminatorno, kar pomeni kršitev pravice do izjave, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost prvostopenjske odločbe. Sodišče lahko nepomembne dokaze zavrne z zavrnilnim sklepom, ki mora biti obrazložen. To lahko stori v samem dokaznem sklepu, v posebnem sklepu ali pa v sodni odločbi o glavni stvari. Vsaka zavrnitev dokaznega predloga avtomatično še ne pomeni relativne oziroma absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prim. sodbo VS RS III Ips 25/2012-3 z dne 28.1.2014), vendar je v konkretnem primeru sodišče toženki onemogočilo izvedbo dokazov, ki potrjujejo njene navedbe. Iz obrazložitve sodbe namreč izhaja, da je sodišče navedbe toženke štelo za neresnične.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zaslišalo tožnika, ne pa tudi toženke, zato je deloma zmoten pritožbeni očitek, da sodišče dokaza z zaslišanjem strank ni izvedlo. Ob tem je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi tudi pojasnilo, da je tožnika zaslišalo, toženke pa ne, ker se njen zakoniti zastopnik ni udeležil naroka in svojega izostanka ni opravičil, zato je štelo njegov izostanek kot neopravičen in toženke posledično ni zaslišalo. Povedano drugače, sodišče prve stopnje je zavrnitev oziroma neizvedbo dokaza z zaslišanjem toženke obrazložilo, in sicer je bilo njeno zaslišanje zavrnjeno, ker se kljub pravilnemu vabljenju ni odzvala na vabilo za zaslišanje. Gre za utemeljen razlog za neizvedbo dokaza z zaslišanjem ene izmed strank po drugem odstavku 258. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Upoštevaje navedeno gre torej in za obrazloženo in za utemeljeno zavrnitev dokaznega predloga, zato se sodišču prve stopnje ni pripetila bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako ne gre za kršitev načela obojestranskega zaslišanja, saj gre za izjemo, ko sodišču ni treba zaslišati obeh strank, iz drugega odstavka 258. člena ZPP, in tudi ne za kršitev načela neposrednosti, katerega vsebina je v tem, da lahko pri odločanju sodelujejo le tisti sodniki, ki so sodelovali na glavni obravnavi, oziroma se s tem načelom zagotavlja, da med sodnikom in procesnim gradivom ni posrednika.

6. Ker drugih pritožbenih trditev toženka ni podala, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijanje sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V postopku na prvi stopnji po uradni dolžnosti upoštevnih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo in tudi zmotna uporaba materialnega prava ni podana. Iz dejanskih ugotovitev, ki so razvidne iz prvostopenjske sodbe, zato jih pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo ponavljalo, je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče v konkretni zadevi materialno pravo pravilno uporabilo. Kot bistveno velja izpostaviti, da toženka temelja in višine terjatev, ki izvirajo iz tožnikovih (podjemnikovih) storitev (izdelave, dobave in vgradnje inox izdelkov za toženko), ni prerekala oziroma je dolg celo priznala, medtem ko ugovorno zatrjevanega dogovora o obročnem plačilu dolga ni izkazala. Prav tako je pravilna tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o povrnitvi pravdnih stroškov.

7. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

8. Toženka pritožbenih stroškov ni priglasila.

Datum zadnje spremembe:

05.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba Cpg 120/2019
• VSRS Sklep II DoR 72/2022
• Sodba U 1678/94-5