VSC Sklep I Cp 73/2019

Jedro

Pritožnik ne more vložiti pritožbe v korist tretje osebe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sklepom D 251/2018 z dne 3. 9. 2018 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se pritožbi J. L. z dne 6. 7. 2018 in 7. 7. 2018 zoper sklep z dne 8. 6. 2018 zavržeta. Sodišče je sklenila, da pritožba ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pritožnica J. L. hči zapustnice in glede na sorodstveno razmerje sodi v krog zakonitih dedičev I. dednega reda. V obravnavanem primeru pa je sodišče zaključilo, da je pritožnica dne 20. 4. 2018 podala izjavo, s katero se je v svojem imenu in v imenu svojih potomcev dedovanju po zapustnici odpovedala. Pritožnica v pritožbah tega dejstva, da se je dedovanju v svojem imenu in v imenu svojih potomcev odpovedala, ni izpodbijala in ga je v celoti izrecno priznavala. Zato je sodišče prve stopnje zaključilo, da pritožnica nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper tak sklep, saj zaradi odpovedi dedovanju v zapuščinskem postopku ne more doseči nobene pravne koristi zase. Pravni interes za pritožbo ima stranka, ki ni uspela pri uveljavljanju kakšne svoje pravice in bi ji pritožba, če bi se izkazala za utemeljeno, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Ob dejstvu, da je pritožnica z dedno izjavo izgubila položaj dedinje, sodišče z izpodbijanim sklepom ni v ničemer poseglo v pravni položaj pritožnice. Pritožnica je namreč podala nepreklicno dedno izjavo o odpovedi dedovanju, zato s pritožbo ne bi mogla doseči pravne koristi zase. Pritožnica s pritožbo svoje dedne pravice v zapuščinskem postopku ni uveljavljala, temveč je želela doseči drugačno odločitev za upnika in ne zase. Upnik, ki je priglasil terjatev, na podlagi določbe člena 175 ZD ni stranka v zapuščinskem postopku. V predmetni zadevi ločitev zapuščine s strani upnika J. C. ni bila predlagana. Upnik J. C. zato v predmetnem zapuščinskem postopku ni imel položaja stranke, kar ima za posledico, da ni imel procesnih pravic, ki sicer gredo strankam postopka (kot so npr. vabilo na narok, pravica do izjave, pravica do pritožbe).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje J. L. Pritožbo podaja, ne da bi navedla pritožbene razloge. V pritožbi pa navaja, da je J. C. njen zunajzakonski partner, torej je družinski član. Zato se sklicuje na Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Je invalidka III. kategorije, od 1. 6. 2018 pa je tudi iskalka zaposlitve, dohodkov nima, njen zunajzakonski partner je upokojenec in je prav tako invalid III. kategorije. Zaradi stroškov, ki pa mu jih sodišče ne priznava je v posledici znižan njun življenjski standard, zato ima pravni interes, da se J. C. kot njenemu zunajzakonskemu partnerju prizna njegova terjatev v celoti, to je že smiselno predlagano v pritožbi z dne 6. 7. 2018 in v dopolnitvi pritožbe z dne 7. 7. 2018 in v katerih je predlagano, da se ti pritožbi obravnavata pred višjim sodiščem. Navaja še, da je zaradi nepremičnin na območju Občine ... prikrajšana pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru na pritožbo navaja, da se pritožnica ne zavzema zase temveč zato, da bi sodišče moralo terjatev upnika J. C. iz naslova pogrebnih stroškov njemu priznati v sklepu o dedovanju, ter o terjatvi tudi odločiti. Sodišče je ravnalo pravilno v delu, ko J. C. ni podelilo status stranke v zapuščinskem postopku, saj svoje terjatve ni uveljavljal s skladu s členom 143 ZD kot izločitveni zahtevek. Zato je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da za vložitev pritožbe, s katero želi dejansko doseči drugačno odločitev glede terjatve upnika J. C., ne pa zase, pritožnica ne izkazuje pritožničinega lastnega pravnega interesa in je kot taka nedovoljena. Zato je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno odločitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje se ob obravnavanju pritožbe J. L. v celoti strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da sta njeni pritožbi z dne 6. 7. 2018 in 7. 7. 2018 nedovoljeni in ju je zato sodišče prve stopnje kot takšni pravilno zavrglo. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno uporabilo določbo člena 343 ZPP, v kateri je določeno, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali če ni vložila napovedi pritožbe, čeprav bi jo v skladu s sedmim odstavkom 323. člena tega zakona morala. Tudi iz pritožbenih navajanj same pritožnice zoper sklep z dne 3. 9. 2018 izhaja, da je ti dve pritožbi vložila za korist njenega zunajzakonskega partnerja J. C., ki pa mu sodišče prve stopnje ni podelilo status stranke v tem zapuščinskem postopku. Sklep D 251/2018 z dne 8. junija 2018 je sodišče prve stopnje upniku J. C. vročilo po njegovi pravnomočnosti, v točki 7. obrazložitve pa ga je pravilno opozorilo, da je upnik J. C. priglasil terjatev, ki jo je šteti kot navadno upniško terjatev, saj ločitev zapuščine ni bila predlagana. Zato sodišče ni presojalo utemeljenosti priglašene terjatve po temelju in višini, ker zapuščinsko sodišče za to ni pristojno. Za zapustnikove dolgove so v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZD odgovorni dediči do višine podedovanega premoženja, vendar pa v konkretnem primeru dedovanje niti ni nastopilo. S tem je sodišče prve stopnje upnika J. C. opozorilo na njegove pravice in na način kako jih lahko uveljavlja. Ne more pa J. L., katera se je v celoti odpovedala dedovanju po pokojni J. K. za interese tega upnika podajati pritožbo zoper sklep s katerim je sodišče sklenilo, da se zapuščina po zapustnici izroči Občini ..., kot upravičenki po 128. členu ZD. Po tej določbi je dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu omejeno do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova varstvenega dodatka, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika. Sodišče prve stopnje je zapuščino, ki pa ne zajema nepremičnin kot to zmotno navaja pritožnica izročilo kot denarna sredstva Občini ..., ki je takšno pomoč zapustnici nudila. Sodišče je namreč ugotovilo, da je višina priglašene terjatve Občine ..., do katere je dopustna omejitev dedovanja, znatno presegla vrednost premoženja, ki ga je imela zapustnica ob smrti, zato je pravilno odločilo, da se celotno nepremično premoženje izroči Občini ... . Dedovanje tako ni nastopilo.

6. Ker teh dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožnica s pritožbo ne izpodbija, temveč samo zahteva, da se odloči o terjatvi njenega partnerja J. C., je zato njena pritožba neutemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo in to obrazložilo v točki 5. in 6. obrazložitve sklepa, da pritožnica s pritožbo svoje dedne pravice v zapuščinskem postopku ne uveljavlja, temveč želi doseči drugačno odločitev za upnika in ne zase. Ker pritožnica z vložitvijo pritožbe ni zasledovala pravne koristi zase, temveč je želela doseči pravno varstvo in izboljšanje pravnega položaja druge osebe (to drugo osebo pa je sodišče prve stopnje poučilo o njeni pravici uveljavljati to terjatev v drugem postopku), je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da nima pravnega interesa za pritožbo in je zato odločitev sodišča prve stopnje s katero je zavrglo pritožbi J. L. z dne 6. 7. 2018 in 7. 7. 2018 zoper sklep z dne 8. 6. 2018 materialnopravno pravilna. Upnik J. C. bo svojo terjatev tako moral uveljavljati v drugem ustreznem postopku in je ne more uveljavljati v tem zapuščinskem postopku.

7. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD pritožbo J. L. kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 3. 9. 2018.

8. Odločitev o pritožbenih stroških stroških je odpadla, ker jih niti pritožnica niti Občina ... nista priglasili.

Datum zadnje spremembe:

22.05.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 766/2011
• VSL Sklep II Cp 2501/2017
• VSC Sklep II Cp 106/2020