VSC Sklep Cp 422/2018

Jedro

Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da tožnica predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, ni pravilno preizkusilo, razen izkaza verjetnosti terjatve, kar pritožbeno ni sporno, izkazanosti ostalih pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve na podlagi trditev tožnice - upnice v predlogu za izdajo začasne odredbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se toženima strankama do pravnomočnega zaključka tega pravdnega postopka prepove prodaja oziroma odtujitev premičnin: kolesa z motorjem, prenosnega računalnika, masažne mize in harmonike (natančneje opisanih v izreku izpodbijanega sklepa), in da se za primer kršitve prepovedi določi denarna kazen v znesku 2.500,00 EUR.

2. Tožnica se je zoper sklep pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi je navedla, da je sodišče uporabilo napačno materialnopravno podlago določil Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj je uporabilo 270. člen ZIZ, ki določa pogoje za začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve, namesto 272. člena ZIZ, ki določa pogoje za zavarovanje nedenarne terjatve – torej izročitev premičnega premoženja, kot se vtožuje po primarnem tožbenem zahtevku. Tako tudi ni pravilno presojalo pogojev oziroma predpostavk za izdajo začasne odredbe, razen pogoja verjetnosti obstoja terjatve, ki se uporablja pri presoji postopka zavarovanja tako pri denarnih kot pri nedenarnih terjatvah.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Začasna odredba je časovno omejeno sredstvo zavarovanja, katerega namen je ohranitev obstoječega ali ustvaritev novega začasnega stanja z namenom, da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka, v katerem upnik uveljavlja svojo terjatev oziroma uspeh bodoče izvršbe (zavarovalna odredba; sodišče pa lahko izda tudi t.i. regulacijsko oziroma ureditveno odredbo, če je potrebno, da se uredi sporno pravno razmerje zaradi preprečitve nasilja ali nenadomestljive škode začasno, do dokončne rešitve v sodnem postopku). Upnik lahko predlaga začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve (pogoji za izdajo začasne odredbe so določeni v 270. členu ZIZ) ali za zavarovanje nedenarne terjatve (pogoji za izdajo začasne odredbe so določeni v 272. členu ZIZ).

5. Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica po sami naravi tožbenega zahtevka uveljavljala denarno terjatev, saj da imajo premične stvari vrednost in je tudi sama primarno postavila vrnitveni zahtevek, v kolikor pa ta ne bi bil izvršljiv, pa je podredno predlagala, da ji toženca povrneta protivrednost premičnih stvari. Tožnica - upnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe jasno navedla, da se glede verjetnosti terjatve v celoti sklicuje na navedbe v tožbi, citirala 272. člen ZIZ in po navedbi okoliščin glede obstoja še nadaljnjih predpostavk za izdajo začasne odredbe določno navedla, da bo uveljavitev njene terjatve za izročitev individualne stvari v primeru prodaje le-teh onemogočena, s čimer je izpolnjen pogoj po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ. Zatrjevala je tudi, da je izpolnjen prav tako pogoj po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ. Tožnica je torej evidentno predlagala zavarovanje nedenarne terjatve – zahtevka na vrnitev stvari, ki ga je v tožbi primarno postavila (kar je nenazadnje povzelo tudi sodišče v 1. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa), in ne zavarovanja denarne terjatve. Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da tožnica predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, ni pravilno preizkusilo, razen izkaza verjetnosti terjatve, kar pritožbeno ni sporno, izkazanosti ostalih pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve na podlagi trditev tožnice - upnice v predlogu za izdajo začasne odredbe. Zaradi napačne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno.

6. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, ker glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti navedene pomanjkljivosti (3. točka 365. člena v zvezi s 355. členom ZPP in 15. ter 239. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku preizkusiti izkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe glede na celotno trditveno podlago in ponovno odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe. V sklepu bo moralo nato obrazložiti, ali je tožnica - upnica izkazala za verjetno, da terjatev obstoji ali da ji bo terjatev zoper dolžnika nastala, in ali je verjetno izkazala tudi eno izmed predpostavk, določenih v drugem odstavku 272. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom istega člena.

Datum zadnje spremembe:

18.01.2019

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 526/2012
• Sodba II Up 34/99
• Sodba VIII R 13/2004