VSC Sklep Cp 160/2018

Jedro

Posek 20. 6. 2015 je očitno temeljil na določbah Energetskega zakona.

Posek grmičevja, ki se zarašča v elektroenergetski objekt, predstavlja popravilo temeljev v širšem pomenu in gre za vzdrževanje elektroenergetskega objekta. Prvi toženec mora imeti kot lastnik in vzdrževalec električne infrastrukture po 463. členu EZ-1 prost pristop do objektov, da lahko izvršuje zakonsko dolžnost.Ni podana protipravnost kot objektivni element motenja posesti, saj posek ni bil v nasprotju z pozitivnimi predpisi in pravnim redom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka B. L. je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti prvemu tožencu 10,00 EUR stroškov tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom v združeni zadevi zavrnilo tožbeni zahtevek po tožbi, da sta toženi stranki dolžni nerazdelno v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje na način, da na parceli 589/1 k. o. ... v bližini električnega stebra nadomestita posekano okrasno grmičevje tako, da posadita nazaj na isto mesto ustrezen nadomestek enako visokega in enako kvalitetnega okrasnega grmičevja - 8 okrasnih grmičkov v višini treh metrov ter urediti okolico, kot je bila pred posegom, in da se toženima strankama v bodoče prepoveduje poseganje v tožnikove nepremičnine, ki bi pomenilo motenje posesti (I. točka izreka). Sklenilo je še, da bo o stroških postopka odločilo s poznejšo odločbo (II. točka izreka). Sledilo je prvemu tožencu, ki je odredil vzdrževalna dela drugemu tožencu, da elektroenergetski objekt stoji legalno na nepremičnini v lasti tožnika ter da se redno vzdržuje in obnavlja. Izkustveno logično je, da je posek grmičevja okoli elektroenergetskega objekta vzdrževalno ravnanje, ki ne more že samodejno pomeniti, da je tudi motilno. Tožnik je v pisnih vlogah navajal, da je bilo okrasno grmičevje visoko tri metre, zaslišan pred sodiščem pa, da je šlo za večje grmovje ob stebru daljnovoda višine in širine 4 do 5 m. Ni pa znal pojasniti za kakšno vrsto grmičevja gre ter kdaj je tega posadil, vsled česar posekano grmičevje za tožnika ne more imeti neke ekonomske vrednosti, da bi bilo moč govoriti o bistveni spremembi obstoječega stanja, še zlasti, ker iz dokaznega postopka (fotografije, posnete ob ogledu na kraju 7. 3. 2017, ter fotografije, ki jih je predložil tožnik) izhaja, da grmičevje ni bilo v celoti posekano, temveč le tisto, ki je zaraščalo v elektroenergetski objekt.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je sodišče izdalo združitveni sklep 19. 1. 2016, narok na kraju samem pa je izvedlo šele 7. 3. 2017, torej skoraj dve leti po vložitvi tožbe, pri čemer je pritegnilo zgolj izvedenca geodetske stroke. S takšnim načinom je kršilo načelo pospešitve postopka in povzročilo, da je od nastanka motenja posesti do prvega terenskega ogleda prišlo do sprememb na kraju, kar je privedlo do napačnih predstav o motenju in je vidno iz sklepa. Ne drži, da je šlo za posek podrasti in čiščenje predalčnih stebrov, kot naj bi izhajalo iz delovnega naloga, sicer sodišče te ugotovitve ni obrazložilo, še manj podkrepilo z dokazi. Dne 20. 6. 2015 ni bilo podrasti, ki bi potrebovala čiščenje, le okrasno grmičevje, ki ga je zasadil tožnik in ga je urejal sam ter strigel, kot je pravilno ugotovilo sodišče, vendar zgolj iz razloga, ker želi imeti urejeno okolico in jo ima, kar se je lahko sodišče prepričalo na kraju samem. Zato ni bilo razloga niti podlage za uničenje okrasnega grmičevja. Energetska zakonodaja sama po sebi ne daje prvemu tožencu zakonske podlage za naročilo vzdrževalnih del, ki naj bi jih odredil drugemu tožencu. Sodišče ne podaja obrazložitve, še najmanj konkretizacije pravne podlage - zakona, ki bi dovoljeval motilno ravnanje. Tudi če bi ocenjevali samo izvedbo vzdrževalnih del, ne more in ne sme prvi toženec brez predhodnega obvestila, najave poslati izvajalca del, da opravi delo brez vednosti in seznanjenosti tožnika, saj ni šlo za elementarno nesrečo ali izredne razmere, ki bi opravičevale nenapovedan poseg. Za tožnika ni izkustveno in še manj logično, da je posek okoli elektroenergetskega objekta vzdrževalno ravnanje, ki ne more samodejno pomeniti, da je motilno, razen v primeru, če ne bi šlo za urejeno in redno vzdrževano okolico, kot jo ima, to je sodišče videlo, temveč za zapuščeno, zanemarjeno in neurejeno okolico elektroenergetskega objekta, česar ni bilo.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo toženima strankama. Odgovoril je samo prvi toženec. V odgovoru na pritožbo navaja, da so na zemljiščih tožnika speljane elektroenergetske naprave srednje in visoke napetosti, ki jih je prvi toženec dolžan vzdrževati. Elektroenergetski objekt je bil zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem in to daje legitimnost ter obvezo prvemu tožencu, da zanj skrbi. V skladu s specialno energetsko zakonodajo mora imeti za izvajanje vzdrževanja elektroenergetskih objektov stalen neoviran dostop. Da svoje delo opravlja, ni potrebno posebno obveščanje lastnikov nepremičnin, po katerih so objekti postavljeni, je pa njegovo delo in delo podizvajalcev učinkovitejše, če lastniki sodelujejo in jih ne ovirajo. Očitno se je grmičevje preveč razraslo in ga je bilo po strokovni oceni prvega toženca potrebno posekati.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodni očitek kršitve 183. člena ZPP zaradi nemožnosti tožene stranke vložiti nasprotno tožbo ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o združitvi pravdnih zadev po tožbi in nasprotni tožbi z dne 19. 1. 2016 v skladu s 300. členom ZPP (listna št. 23 in 24 spisa). Ta sklep ni vplival na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je z njim odločilo samo o zahtevku po tožbi in tako izdalo delno odločbo. O zahtevku po nasprotni tožbi pa bo odločalo v nadaljevanju, kar je isto, kot če bi ločeno obravnavalo oba zahtevka.

6. Tudi očitana kršitev načela pospešitve postopka, ker je sodišče prve stopnje opravilo narok na kraju samem 7. 3. 2017, skoraj dve leti po vložitvi tožbe 20. 7. 2015, in da je v času od nastanka motenja posesti do prvega terenskega ogleda prišlo do sprememb na kraju samem, ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. V skladu s prvim odstavkom 33. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Enako izhaja iz 426. člena ZPP, ki določa, da se obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Tudi sicer bistveni razlog za odločitev sodišča prve stopnje niso bile spremembe na kraju po dveh letih od vložitve tožbe, temveč odsotnost protipravnosti (9. točka obrazložitve). Iz enakega razloga kot kršitev načela pospešitve postopka ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, velja to za kršitev načela sojenja v razumnem roku.

7. Tožnik na večih mestih očita sodišču prve stopnje bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP: (-) ker naj ne bi obrazložilo ugotovitve, da je šlo za posek podrasti in čiščenje predalčnih stebrov, kot naj bi izhajalo iz delovnega naloga, (-) da ni obrazložilo ugotovitve, da elektroenergetski objekt stoji legalno na nepremičnini tožnika, (-) da ni obrazložilo zaključka kako je sledilo navedbam prvega toženca, da se objekt redno vzdržuje in obnavlja, če ta zatrjuje, da so imeli pri vzdrževalnih delih vedno težave s tožnikom, (-) da je neobrazložena ugotovitev, da je posek okoli elektroenergetskega objekta vzdrževalno ravnanje, ki ne more samodejno pomeniti, da je motilno. Prvi očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 359. člena ZPP, na katerega pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP, ne drži. Sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogel preizkusiti, izrek ni nerazumljiv, ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa, ima razloge, v njem so navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ti so jasni, med seboj niso v nasprotju. Tudi drugi očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podan, saj med odločilnimi dejstvi ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov, in med samimi temi listinami, zapisniki. Kolikor tožnik očita sodišču prve stopnje ugotovitve v nasprotju z izvedenimi dokazi, gre za očitek zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ne bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

8. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi motenja posesti iz dveh materialnopravnih razlogov. Prvi razlog, že omenjeni in bistveni, je bil pomanjkanje protipravnosti. Drugi razlog pa je bil pomanjkanje ekonomskega interesa (9. do 11. točka obrazložitve). Če je sodišče prve stopnje glede prvega razloga povzelo trditve drugega toženca na naroku 7. 11. 2017, da so stranke vedno obveščene s strani prvega toženca, da se bo delalo in da je bilo tako v konkretnem primeru, da je delavec drugega toženca kljub temu trkal na vrata tožnika, da bi povedal, da so prišli delati, vendar ni nihče prišel iz hiše in šele ko so z delom zaključili je prišel tožnik ter poklical policijo (4. točka obrazložitve), to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, ker se ni oprlo na trditve drugega toženca in jim tako ni dalo odločilne teže.

9. Iz tožbi priloženega delovnega naloga prvega toženca z dne 20. 6. 2015 (priloga A7¹) izhaja, da naj drugi toženec 20. 6. 2015 med 7. in 15. uro na elektroenergetskem objektu daljnovod 110 kV RTP R. S. - Š. izvrši poseg podrasti, čiščenje predalčnih stebrov (9. točka obrazložitve). Glede delovnega naloga tožnik navaja pritožbene novote: (-) da ga je policija naknadno pridobila s strani prvega toženca, (-) če bi drugi toženec 20. 6. 2015 razpolagal z delovnim nalogom, bi ga takoj pokazal policiji, ko je v kratkem času prišla na kraj in ga ne bi bilo potrebno policiji pridobiti s strani prvega toženca, (-) da je nemogoče glede na delovni čas prvega toženca, ki je objavljen na spletni strani, zaključiti, da je bil delovni nalog drugemu tožencu posredovan pred posekom v soboto zgodaj zjutraj, temveč je bil glede na ugotovitve policije v uradnem zaznamku zapisan naknadno zaradi zahtev policije. Ker tožnik ni pojasnil in izkazal zakaj novih dejstev ni mogel brez svoje krivde navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo, sodišče druge stopnje ni upoštevalo pritožbenih novot (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP). Poleg tega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik med zaslišanjem na naroku na kraju samem izpovedal (v nasprotju z njegovimi trditvami), da mu je delavec sicer pokazal nalog, ki pa je bil brez glave, brez vsega, tudi žiga in podpisa (10. točka obrazložitve, list. št. 58 spisa). Tudi v zvezi s posekom tožnik navaja pritožbene novote: (-) da ni bilo podrasti niti predalčnih stebrov, ki bi jih bilo potrebno očistiti, (-) da je bilo okrasno grmičevje s strani drugega toženca nestrokovno porezano skoraj do tal, (-) da ni bilo razloga niti podlage za uničenje okrasnega grmičevja. Zanje ravno tako ni pojasnil in izkazal zakaj ni mogel brez svoje krivde navesti novih dejstev do prvega naroka za glavno obravnavo. Sodišče druge stopnje ponovno ni upoštevalo novot (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP).

10. Tudi če delavci drugega toženca niso predhodno obvestili tožnika oziroma najavili opravljanja dela, zaradi tega posek sam po sebi še ni bil motenje posesti. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku, zlasti na podlagi že omenjenega delovnega naloga², tožnikovih fotografij na dan poseka (priloga A8), ogleda na kraju, ki ga je fotografiralo (priloge C1 do C3), pravilno ugotovilo, da je bilo posekano le tisto, kar se je zaraščalo v elektroenergetski objekt (9., 10. točka obrazložitve). Tožnik se ne sklicuje na noben dokaz, da temu ne bi bilo tako. Grmičevje ni bilo izkoreninjeno in je glede na fotografije sodišča prve stopnje močno na novo pognalo.

11. Delovni nalog je bil po stališču sodišča prve stopnje, ki je sledilo trditvam prvega toženca, izdan na podlagi energetske zakonodaje. Z njim je odredil drugemu tožencu vzdrževalna dela (9. točka obrazložitve). Če sodišče prve stopnje ni zapisalo določno na podlagi katerega zakona je bil izdan delovni nalog, zaradi tega ni podana v pritožbi uveljavljana zmotna uporaba materialnega prava. Sodišče pozna pravo (iura novit curia) in sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti na njegovo pravilno uporabo v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP. Posek 20. 6. 2015 je očitno temeljil na določbah Energetskega zakona (v nadaljevanju: EZ-1), ki velja od 22. 3. 2014 dalje. EZ-1 v 463. členu določa, (1) da mora biti infrastruktura načrtovana in grajena tako, da ustreza zadnjemu stanju tehnike in je ekonomsko učinkovita, vzdrževana pa mora biti tako, da zagotavlja optimalno tehnično delovanje in je ekonomsko učinkovita. (2) Lastnik objekta, naprave ali omrežja, ki sestavlja infrastrukturo, je dolžan stvari, ki sestavljajo to infrastrukturo, tekoče in investicijsko vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati. (3) Z namenom zagotavljanja gospodarskih javnih služb na področju energetike vlada z uredbo določi vrste vzdrževalnih del v javno korist na objektih, napravah in omrežjih, ki so potrebni za prenos in distribucijo električne energije, zemeljskega plina, distribucijo toplote in oskrbo z drugimi energetskimi plini, ter način njihovega izvajanja, skladno z zakonom, ki ureja področje graditve objektov.

12. Na podlagi tretjega odstavka 463. člena ZGD-1 je bila sprejeta Uredba o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike (v nadaljevanju: Uredba), katere veljavnost je podaljšal EZ-1 v drugem odstavku 454. člena do uveljavitve novega podzakonskega predpisa, izdanega na podlagi tega zakona. Uredba je v tretji in osmi alineji 2. člena določala, da so vzdrževalna dela na objektih, napravah in omrežjih s področja prenosa in distribucije električne energije: (-) ojačitev s hkratno nadgradnjo posameznih stojnih mest omrežij vseh napetostnih nivojev, vključno s popravili temeljev in namestitvijo dodatnih vodnikov, upoštevajoč predpisane varnostne višine in oddaljenosti ter predpisane mejne vrednosti elektromagnetnih sevanj in (-) zamenjava, ojačitev in nadgradnja obstoječih stojnih mest omrežij vseh napetostnih nivojev na obstoječih stojnih mestih, vključno s popravili temeljev in namestitvijo dodatnih vodnikov, upoštevajoč predpisane varnostne višine in oddaljenosti ter predpisane mejne vrednosti elektromagnetnih sevanj. Posek grmičevja, ki se zarašča v elektroenergetski objekt, predstavlja popravilo temeljev v širšem pomenu in gre za vzdrževanje elektroenergetskega objekta. Prvi toženec mora imeti kot lastnik in vzdrževalec električne infrastrukture po 463. členu EZ-1 prost pristop do objektov, da lahko izvršuje zakonsko dolžnost. Gotovo ne bi naročal poseka pri zunanjem izvajalcu, če ne bi bil potreben glede na njegovo poznavanje stroke, saj je povezan z določenimi stroški. V teh dejanskih okoliščinah zadeve je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni podana protipravnost kot objektivni element motenja posesti, saj posek ni bil v nasprotju z pozitivnimi predpisi in pravnim redom³. V skladu s tretjim odstavkom 33. člena SPZ posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu. V tem primeru na EZ-1 in na njem sprejeti Uredbi.

13. Ostale pritožbene navedbe glede drugega materialnopravnega razloga sodišča prve stopnje, predvsem pomanjkanja ekonomskega oziroma pravnega interesa in okrnitve pravice do zasebnosti, niso pravno odločilne ter se sodišče druge stopnje z njimi ni ukvarjalo.

14. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

15. Tožeča stranka ni uspela s pritožbo, zato je dolžna po načelu uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP povrniti nasprotni stranki potrebne stroške tega pritožbenega postopka. Stroški odgovora na pritožbo prvega toženca so bili potrebni za pravdo po prvem odstavku 155. člena ZPP. Ti predstavljajo materialne stroške za sestavo in posredovanje odgovora (poštnina in pisarniški material) 10,00 EUR. V presežku do zahtevanih 15,00 EUR niso priznani.

-------------------------------
¹ Tožnik je tožbi in delovnemu nalogu priložil tudi poročilo o pregledu daljnovoda visoke napetosti službe vzdrževanja prvega toženca z dne 2. 4. 2015 o pregledu 110 kV daljnovoda Š. - R. S., kjer je pod 12. točko ugotovitev o zaraščeni trasi in da naj zunanji izvajalec očisti temelje na posameznih stojnih mestih. Iz priložene tabele še izhaja, da je potrebno na celotni trasi obsekovanje 7 komadov, podrast 7000 m2 in čiščenje 16 kom temeljev (priloga A7).
² Priloženo poročilo o pregledu daljnovoda visoke napetosti službe vzdrževanja prvega toženca.
³ Sklepi VSL I Cp 1314/2009, I Cp 1821/2013, II Cp 3440/2013, II Cp 759/2013, II Cp 2281/2015, I Cp 474/2013, II Cp 2072/2012, I Cp 664/2017.

Datum zadnje spremembe:

18.01.2019

Podobni dokumenti:

• Sklep III Ips 82/97
• VSL sklep II Cp 2281/2015
• VSL sklep I Cp 1764/2009