VSC Sklep Cp 391/2018

Jedro

Pravici stranke, da se v postopku izjavi, odgovarja obveznost sodišča, da se do navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik v tožbi trdi, da se je 14. 11. 2013 poškodoval na delu pri razlaganju delovnega stroja za rezanje tlakovcev ali kamna s kesona tovornjaka. Zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel v škodnem dogodku.

2. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek.

3. Tožnik v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku oziroma podredno razveljavitev z vrnitvijo zadeve v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo, da je v zvezi s škodljivim ravnanjem zavarovanca toženke upoštevalo zgolj tožnikove navedbe iz druge pripravljalne vloge (o neskrbnosti zavarovanca toženke v zvezi z menjavo iztrošenih delov stroja), ker so bile navedbe v tej vlogi podane po pozivu sodišča in ker je tožnik pojasnil, da temeljijo na bolj natančnem pogovoru med tožnikom in njegovim pooblaščencem. Zavzelo je še stališče, da navedbe iz te vloge nasprotujejo predhodnim navedbam (o nepravilni pripravi stroja za transport, o nepravilni odreditvi transporta stroja ter o nepravilni manipulaciji s strojem).

7. Tožnik prvemu sodišču očita, da se ni opredelilo do vseh njegovih trditev, saj se navedbam, ki jih je stavil pred vložitvijo druge pripravljalne vloge, ni odrekel.

8. Gornji očitek gre pravno opredeliti kot kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kateri sankcionira kršitve postopka, ki na ustavni ravni predstavljajo kršitev pravice do enakega varstva oziroma pravice do poštenega sojenja (22. člen Ustave RS). Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do dopustne in za odločitev relevantne trditev, ki niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli¹.

9. Trditve o nedopustnem ravnanju zavarovanca toženke, ki jih je tožnik stavil pred vložitvijo druge pripravljalne vloge, so v predmetni odškodninski zadevi dopustne, za odločitev relevantne, pri tem pa niso očitno neutemeljene. Tudi v kolikor bi bile s trditvami iz druge pripravljalne vloge res v nasprotju, zgolj na podlagi te okoliščine še ni moč delati zaključkov o njihovi neutemeljenosti.

10. Tožnik torej očita zavarovancu toženke več nedopustnih ravnanj, sodišče pa bi se se moralo do teh očitkov opredeliti. Ker se ni, je podana uveljavljana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Te procesne kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. V kolikor bi se pritožbeno sodišče samo opredeljevalo do bistvenih dejanskih navedb strank, ki jih je prvo sodišče ob tokratnem sojenju povsem spregledalo, bi namreč prišlo do kršitve pravice do pritožbe, saj bi bile te navedbe obravnavane in preizkušane le na eni stopnji sojenja. V situaciji, v kateri je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja glede odločitve o tožbenem zahtevku ugotoviti nova dejstva in izvesti nove dokaze (nanašajoče se najmanj na temelj, morebiti pa tudi še na višino tožbenega zahtevka), zaradi vrnitve zadeve sodišču prve stopnje postopek ne bo trajal prav nič dalj časa kot če bi bil izveden pred pritožbenim sodiščem. Zato vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pritožbi je bilo tako potrebno ugoditi, sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti prvemu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

11. Zaradi ugotovljene procesne kršitve, ki že sama po sebi pomeni razlog za razveljavitev, pritožbeno sodišče utemeljenosti ostalih pritožbenih očitkov ni presojalo. Kakšni posebni napotki za novo sojenje sodišču prve stopnje niso potrebni, saj so dovolj jasno razvidni že iz zgornje obrazložitve.

12. Odločitev o stroških, nastalih pritožniku v zvezi s tem pritožbenim postopkom, se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

-------------------------------
¹ Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-39/95 z dne 16. 1. 1997.

Datum zadnje spremembe:

18.01.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cp 2149/2017
• VSL sklep I Cp 2388/2009
• VSRS Sklep II Ips 46/2019