VSC Sklep Cp 179/2018

Jedro

Tožbeni zahtevek po presoji pritožbenega sodišča ni nerazumljiv in je tudi ustrezno oblikovan po materialnem pravu. Zato je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. S tem, ko je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo in ni upoštevalo napotil pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu in sploh ni ugotavljalo in tudi ne ugotovilo dejanskega stanja, je tožniku kršilo tudi ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen ustave Republike Slovenije), izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa je obremenjen tudi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP zaradi neupoštevanja določbe 362. člena ZPP, česar pritožba sicer ni izrecno uveljavljala.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval, da se ugotovi, da je kupna pogodba, pogodba o razdelitvi solastnine in darilna pogodba, sklenjena dne 17. 7. 2008 pred notarjem J. N. ... št. SV 627/2008 med dolžnikom J. G.,... in toženo stranko T. S. G., ..., po kateri je dolžnik toženi stranki izročil celotno nepremičnino parc. št. .../2, k.o. ..., do 1/2 solastne deleže nepremičnin parc. št. .../2, .../1, .../2 in .../3 vse k.o. ... ter ji podaril celotno nepremičnino parc. št. .../2 in .../3 vse k.o...., do višine terjatve tožeče stranke do A. R. v višini 10.888,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2011 do plačila, brez učinka (točka I izreka), o stroških pravdnega postopka pa odločilo, da je tožnik dolžan toženki v roku 15 dni povrniti 1.064,45 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku tega roka do plačila (točka II izreka).

2. Tožnik je s pravočasno pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje z uveljavljanjem pritožbenih razlogov bistvena kršitev določb pravdnega postopka in zmotna uporaba materialnega prava (1 in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Predlagal je ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa v celoti ter vrnitev zadeve v novo odločanje drugemu sodniku.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo in obrazložilo, da je tožbeni zahtevek nerazumljiv in zato ni podana pravna korist tožeče stranke za njegovo postavitev, presodilo pa je tudi, da zahtevek za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ni utemeljen v pozitivnem pravu, saj ni ustrezno oblikovan.

6. Pritožbeno sodišče se ne strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek nerazumljiv in tudi ne z materialnopravnim stališčem, da tožbeni zahtevek ni utemeljen po materialnem pravu, da ni ustrezno oblikovan in ne ustreza materialnopravnim zahtevam iz 260. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

7. Sodišče druge stopnje je že v sklepu Cp 170/2017 z dne 15. 6. 2017, s katerim je že razveljavilo zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje P 432/2011 z dne 20. 12. 2016 (razen v delu za zavrnjen dajatveni zahtevek za zahtevano plačilo 10.888,13 EUR s pripadki iz naslova izpolnitve pogodbene obveznosti). V citiranem razveljavitvenem sklepu je pritožbeno sodišče zavzelo stališče, da je zahtevek, kakršnega uveljavlja tožnik, identificiran subjektivno (da pravno dejanje izgubi učinek napram tožniku), da je zamejen na poplačilo konkretne terjatve (tožnikove napram dolžniku) v konkretni višini (10.888,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2011 do plačila), da zahtevek glede terjatve v višini 10.888,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ustreza materialnopravnim podlagi iz 260. člena OZ. Obrazložilo je, da pri tožbi za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v primeru, ko je oblikovalni zahtevek ustrezno oblikovan, dajatveni zahtevek ni potreben, ker gre pri dajatvenem delu zahtevka le za nepotrebno pojasnjevanje učinkov oblikovalne sodbe, to je tega, da se bo konkretni upnik za uveljavitev konkretne terjatve lahko poplačal iz konkretnega predmeta relativno izpodbitega posla. Pri tem je zavzeto materialnopravno stališče podkrepilo s stališčem sodne prakse v sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 84/2015 z dne 12. 10. 2015. Sodišču prve stopnje je naložilo, da mora zaradi materialnopravno zmotne presoje glede neustreznosti zahtevka po paulijanski tožbi ugotoviti dejansko stanje in ponovno odločiti o razveljavljenem delu zahtevka na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj in stroških postopka.

8. Po mnenju pritožbenega sodišča mora biti iz zahtevka paulijanske tožbe razvidno v zvezi s poplačilom katere terjatve je dolžnikovo pravno dejanje brez učinka v razmerju do upnika, da je zadoščeno zahtevi iz 260. člena OZ.

Tako ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz zahtevka ni razvidno, v razmerju do koga izgubi dolžnikovo pravno dejanje učinek. Iz zahtevka izhaja, da je J. G. dolžnik in da je brez učinka dolžnikovo pravno dejanje, to je med dolžnikom in toženko sklenjena pogodba, do višine terjatve tožnika, do tožnika (torej v razmerju do tožnika) in v višini 10.888,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2011 do plačila. Tožbeni zahtevek po presoji pritožbenega sodišča ni nerazumljiv in je tudi ustrezno oblikovan po materialnem pravu. Zato je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

9. Sodišče prve stopnje ni vezano na materialnopravno presojo pritožbenega sodišča, vendar pa mora upoštevati dana napotila in opraviti mora z razveljavitvenim sklepom naložena pravdna dejanja ter obravnavati vsa vprašanja, na katera opozarja sklep pritožbenega sodišča.

Sodišče prve stopnje bi moralo v novem sojenju obravnavati in ugotoviti vsa dejstva, ki so po materialnopravnem stališču pritožbenega sodišča pravno odločilna in s tem ustvariti podlago za spremembo sodbe na drugi stopnji, da se zadeva ne bi vrtela v začaranem krogu razveljavitev (Pravdni postopek s komentarjem, 3. knjiga, Komentar Jana Zobca k 362. členu ZPP). S tem, ko je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo in ni upoštevalo napotil pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu in sploh ni ugotavljalo in tudi ne ugotovilo dejanskega stanja, je tožniku kršilo tudi ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen ustave Republike Slovenije), izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa je obremenjen tudi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP zaradi neupoštevanja določbe 362. člena ZPP, česar pritožba sicer ni izrecno uveljavljala.

10. Pritožba pa neutemeljeno predlaga določitev drugega sodnika glede na dejstvo, da je v zadevi v novem sojenju že odločala druga sodnica.

11. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje postopati v skladu s 362. členom ZPP in obravnavati trditve in ugovore pravdnih strank ter ugotoviti materialnopravno relevantno dejansko stanje, nato pa odločiti o zahtevku. Ker sodišče prve stopnje še ni izvedlo dokaznega postopka in dejanskega stanja še sploh ni ugotovilo, temu pa je namenjeno obravnavanje pred sodiščem prve stopnje, je pritožbeno sodišče ocenilo, da bi samo povsem na novo ugotavljalo vsa potrebna dejstva in ne le dopolnilo dokazni postopek, s tem pa bi poseglo v pravico do dvostopenjskega sojenja, ocenilo je še, da novo sojenje pred pritožbenim sodiščem časovno ne bi bilo opravljeno hitreje, kot bo pred sodiščem prve stopnje in s tem ne bo povzročena hujša kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (355. člen ZPP).

12. O stroških pritožbenega postopka ni odločeno, ker jih tožnik v pritožbi ni niti zaznamoval.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (pritožba je nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, slednji pa se glasita: 1. navedba sodbe (sklepa), zoper katero se vlaga; 4. podpis pritožnika), jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Datum zadnje spremembe:

19.07.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 503/2009
• VSC sodba Cp 634/2014
• Sklep II Ips 420/2005