<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSC Sodba Cp 100/2018

Sodišče:Višje sodišče v Celju
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSCE:2018:CP.100.2018
Evidenčna številka:VSC00012644
Datum odločbe:13.06.2018
Senat, sodnik posameznik:Karolina Pečnik (preds.), mag. Miran Pritekelj (poroč.), Darja Pahor
Področje:STVARNO PRAVO
Institut:priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - dokazno breme

Jedro

Tisti, ki zatrjuje pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem mora dokazati: da je dobroverni lastnik, da je v opravičljivi zmoti, da je pretekla z zakonom določena priposestvovalna doba.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške, mora pa toženi stranki povrniti njene pritožbene stroške v znesku 405,04 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki v primeru zamude pričnejo teči po preteku 15. dneh od prejema sodbe sodišča druge stopnje.

Obrazložitev

1. S sodbo, opr. št. P 74/2013 je sodišče prve stopnje razsodilo: I. Zavrne se tožbeni zahtevek: ″1. Ugotovi se, da je tožnik S.F. izključni lastnik dela nepremičnine parc. št. 1264/0 k.o. ... in sicer zahodnega dela parcele 1264/0 k.o. ... v predelu, ki meji na parcelo 1267/1 k.o...., v površini 4588 m2, kot izhaja iz skice, ki je sestavni del tega izreka. 2. Tožena stranka D. L. je dolžna v roku 15 dni dopustiti uradno geodetsko odmero dela zemljišča parc. št. 1264/0 k.o. ...v površini 4588 m2 in bo meja med novo nastalo parcelo, ki bo nastala od dela parcele 1264/0 k.o.... potekala tako, ko je prikazano na skici, ki je sestavni del izreka tega sklepa in ob ustrezala površini 4588 m2 ter grafičnemu zarisu meje pred datumom 6. 5. 2010 pod izvršbo. 3. Po novonastali parceli številka … k.o...., ki bo nastala od dela parcele 1264/0 k.o. ... pod točki 2. tega izreka, se bo pri novonastali parceli številka … k.o.... na podlagi te pravnomočne sodbe vpisala lastninska pravica v korist tožeče stranke S. F., do celote. 4. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 1.018,75 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od plačilne zamude dalje do plačila, pod izvršbo.″ Odločilo je še o pravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da tožeča stranka bodisi s pravnim poslom, bodisi s priposestvovanjem ni uspela dokazati lastninske pravice na delu zemljišča parc. št. 1264/0 k.o. .... Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožeča stranka z izdajo odločbe GURS-a v letu 2010 ni zašla v slabši posestni položaj, kot ga je imela pred izdajo te odločbe. Na podlagi dokazne ocene izpovedi prič je sodišče prve stopnje zaključilo, da izvedeni dokazni postopek ni potrdil tožnikovih navedb, da naj bi na spornem delu zemljišča tožnik, skupaj s pravnimi predniki, izvrševal posest, ki bi z drugimi potrebnimi predpostavkami vodila do pridobitve lastninske pravice na tem delu nepremičnine. Glede na zatrjevanje tožeče stranke, da naj bi pridobila lastninsko pravico na spornem delu posesti, sklicujoč se na 40. in 49. člen SPZ, pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se v tem primeru, za pridobitev lastninske pravice zahteva veljavni pravni posel z vpisom v zemljiško knjigo. Tožeča stranka bi morala dokazati lastninsko pravico na sporni nepremičnini, ki jo je pridobila od pravnega prednika, saj velja znano pravno pravilo, da ne more nihče prenesti na drugega več pravice kot jih ima sam (nemo plus iuris ad alium transferre potest habet). Ker pa tožeča stranka ni dokazala lastninske pravice na sporni nepremičnini po pravnih prednikih, je tudi na takšen način ni mogla pridobiti. Tožbeni zahtevek tožeče stranke je sodišče zato, kot neutemeljen zavrnilo. O pravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi uspeha v pravdi (prvi odstavek 154. člena ZPP).

2. Zoper takšno odločitev podaja pritožbo tožeča stranka. Pritožbo podaja iz vseh pritožbenih razlogov iz člena 338 ZPP. Po mnenju pritožbe temelji odločitev sodišča prve stopnje zgolj na dokazu, to je mnenju izvedenca geodeta, saj je samo temu dokazu sodišče dalo pomembno dokazno vrednost, glede ostalih dokazov pa sodišče prve stopnje ni podalo dokazne ocene. Sodišče je v točki 15. obrazložitve podalo protispisnostne trditve in je s tem storilo kršitev določbe pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zmotno ocenilo zapisnik o mejno ugotovitvenem postopku in o parcelaciji z dne 14. 9. 1978, kateremu je dalo pomembno težo. Ni res, da se je z zapisnikom o mejno ugotovitvenem postopku in parcelaciji urejala meja med parcelo 1267/1, ki je nastala po parcelaciji, in med parcelo 1264/0. Udeležba pravnega prednika tožene stranke tako v tem ugotovitvenem postopku ni bila potrebna. Sodišče prve stopnje je protispisno zapisalo, da se je s takšno mejo strinjala tudi K. M.. Tožeča stranka izpostavi zaslišanje I. G., bivšega vodje Geodetske uprave ..., ki je v tem primeru sodeloval in je tudi podpisal kopijo katastrskega načrta iz januarja 1979 in je izpovedal, da pri delu geodeta ni bilo napake. Nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokaz z dopolnitvijo mnenja izvedenca B. N., ker je tožeča stranka zahtevala, da se opravi izmera parcele 1264/0, vendar sodišče te naloge ni naložilo izvedencu in tako ta dokaz ni bil izveden. Potek meje je bil vseskozi pravilen, vse do izdaje nezakonite odločbe v letu 2010. S to odločbo je tožeča stranka izgubila 4.588 m2 zemljišča, tožena pa je dejansko pridobila površino 5000 m2. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, koliko meri parcela 1264 k.o. .. po sporni spremembi meje v letu 2010. Zato pomeni sodba sodišča prve stopnje, za tožnika sodbo presenečenja. Prav tako je sodišče prve stopnje nezakonito zavrnilo dokazni predlog z ogledom na kraju samem. Pri ogledu na kraju samem bi tožnik lahko pokazal ostanke posekanih dreves. Sodišče se je neutemeljeno zadovoljilo s trditvijo, da je bil toženec posestnik spornega dela parcele. Do spora je namreč prišlo šele po sporni premaknitvi grafičnega zarisa meje v katastru v letu 2010. Da je ta sprememba nezakonita, je potrdil tudi I. G.. Tožeča stranka je pridobila lastninsko pravico na podlagi veljavnega pravnega naslova, to je darilne pogodbe. Pridobila je v dar zemljišče parc. št. 1267/1 v izmeri 9.740 m2 in v obsegu do meje. Takšno stanje je bilo od sklenitve darilne pogodbe vnaprej. Zato je sodišče prve stopnje neutemeljeno zaključilo, da tožeča stranka ni izgubila lastninske pravice s tem, ko je bil del njene parcele pripojen k parc. št. 1264/0. Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbe napačno dokazno ocenilo mnenje izvedenca geodeta B. N.. Po mnenju tožeče stranke se parcela 1264/0 ni delila, zagotovo pa ne v postopku, v katerem se je delila parcela 1267/1 oz. je prišlo do katastrskih sprememb parcel 1267/1 in 1267/4. Listinski dokumenti tako ovirajo zaključek sodišča, ki ga gradi na nepravilni dokazni oceni izpovedbe prič tožene stranke. Tudi glede priče G. I. je sodišče navedlo, da sodišče njenega pričanja ni moglo upoštevati. Sodišče je zanemarilo vlogo I. G., v postopku leta 1978. Stališče sodišča ni pravilno, ker so listine upravnega organa, listine javnega značaja in resničnost vsebine teh listine potrjuje pooblaščena oseba organa. V konkretnem primeru pa je to bil njen vodja I. G.. I. G. pa je podpisal listine iz leta 1978, ki potrjujejo stanje, ki ga zatrjuje tožeča stranka. Zato tožeča stranka predlaga, da se pritožbi ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahtevku ugodi. Priglaša še pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Po mnenju tožene stranke je pritožba neutemeljena. Skica IDPOS 324 je rezultat soglasja vseh pravnih prednikov lastnikov zemljišč in kar vse je razvidno iz zapisnikov o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji z dne 14. 9. 1978. Po izvedenem postopku uskladitve podatkov zemljiškega katastra je geodetska uprava izdala obvestilo z dne 6. 5. 2010, v katerem pa so zgolj povzeti podatki iz zapisnika o izvrševanju mejnega ugotovitvenega postopka in parcelacija ter skice z dne 14. 9. 1978. Tožeča stranka tako v pritožbi iztrgano in izven konteksta prilaga zgolj kopijo katastrskega načrta z dne 27. 11. 1978, pri tem pa pozabi na vse ostale listine. Izvedenec geodetske stroke je v tem pravdnem postopku, v mnenju zaključil, da je GURS pravilno izvedla uskladitev podatkov v IDPOS-U 2010. Po mnenju tožene stranke je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, ki pomeni rdečo nit izpodbijane sodbe, da če bi bila tožbena zatrjevanja tožeče stranke pravilna, pravna prednika tožene stranke I. L., če parceli 1267/4 in 1264 ne bi bili mejni, ne bi pritegnili v geodetski postopek parcelacije parc. št. 1267/1, 1264/4 kot solastnika parc. št. 1264/0. To tezo sodišča, ki izhaja tudi iz teze tožene stranke, je nato izvedeni dokazni postopek v celoti potrdi kot pravno pravilno. Vse zaslišane priče so potrdile, da se meja med obema parcelnima številkama, v naravi ni spreminjala. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno dalo dokazno oceno izpovedi priče I. G.. Tožena stranka je mnenja, da je sodišče pravilno zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke, da naj bi se ponovno opravilo merjenje parcel, saj navedeno ne bi prispevalo k ugotovitvi pravno relevantnih dejstev kot izhaja to iz 28. točke izpodbijane sodbe. Dokazni postopek je namreč nesporno pokazal, da je bila v letu 1978 urejena tromeja, sicer pa mejnih sporov med tožnikom in L. ni bilo. Tožeča stranka se je oprla pri utemeljevanju svojega zahtevka zgolj na napako v katastru, pri čemer evidentno ni uspela v pravdnem postopku in to že v letu 2014, zaradi česar ni mogla biti, po mnenju tožene stranke v predmetnem sporu presenečena. Tožeča stranka se protivi neizvedenemu ogledu ter verodostojnosti priče T. G., pri čemer je sodišče v 28. točki izpodbijane sodbe jasno zapisalo, zakaj ogleda ni izvedlo, saj so ostali, izvedeni dokazi dali jasen odgovor glede utemeljenosti zahtevka tožeče stranke in ta dokaz ne bi z ničemer prispeval k rešitvi zadeve, bi pa zavlekel postopek. Tožeča stranka ni dokazala posesti spornega dela nepremičnine. Dokazni postopek je pokazal in M. K. je v svoji izjavi jasno povedala, da sporov glede meje ni bilo nikoli. Tožeča stranka neutemeljeno v pritožbi zatrjuje, da je uspela pridobiti lastninsko pravico na spornem delu nepremičnine, na podlagi priposestvovanja spornega dela te nepremičnine. V tej zvezi je sodišče prve stopnje pravilno, materialnopravno zaključilo v točki 27. obrazložitvi, da priposestvovanja ni bilo. Tožena stranka v odgovoru še pripominja, da je izvedeni dokazni postopek pokazal, da je bila tožena stranka oziroma njen pravni prednik vseskozi lastnik tega dela gozda, ki ga sedaj vtožuje tožeča stranka. V tem delu gozda so izvajali lastninsko pravico in posest in so v naravi postavljeni mejniki med parcelama 1267/1, 1264/0, veljavni. Ne samo, da so med parcelami še sedaj vidna mejna znamenja in mejniki, mejna črta predstavlja tudi naravno mejo. Zato predlaga, da se pritožba zavrne in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje pritožniku pojasnjuje, da se je pritožbeno sodišče seznanilo z vsemi pritožbenimi razlogi in tudi z razlogi, navedenimi v odgovoru na pritožbo in je na podlagi vseh teh trditev sodišče druge stopnje zaključilo, da pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

6. V bistvenih delih se je tožeča stranka pri utemeljevanju svojega tožbenega zahtevka oprla na napako v katastru, pri čemer pa ni uspela v upravnem postopku in to že v letu 2014, zaradi česar sodba sodišča prve stopnje zanjo ne more biti sodba presenečanja. V tem upravnem postopku je sedanja tožeča stranka vložila vsa pravna sredstva, da bi dosegla ničnost odločbe o uskladitvi podatkov zemljiškega katastra med parcelama ID znak ...-1267/1-0 in ID znak...-1264/0-0. Tožeča stranka je zoper Obvestilo, v upravnem postopku predlagala izrek ničnosti odločbe, na kar je prvostopni organ izdal odločbo z dne 23. 11. 2010, s katero je odločil, da se predlog za izrek ničnosti zoper obvestilo z dne 6. 5. 2010, zavrne. Med pravdnima strankama pa je bilo nesporno, da je tožnik zoper takšno odločitev vložil pritožbo na resorno ministrstvo, ki pa je pritožbo zavrnilo, z odločbo z dne 2. 1. 2014. V upravnem postopku tožnika zoper to odločbo, pa je Upravno sodišče RS, Oddelek v Celju s sodbo z dne 16. 1. 2014 opr. št. IV U 50/2013 zavrnilo tožbo tožnika zoper toženo stranko Republiko Slovenijo, zaradi ničnosti potrdila. Na podlagi takšnega pravnomočnega obvestila, pa tudi po zaključku sodišča druge stopnje, upravni organ z ničemer ni prikrajšal tožeče stranke v obsegu dotedanjega posestvovanja svoje nepremičnine in tudi ni posegel in pripojil dela te nepremičnine k parc. št. 1264/0 k.o..... Kot izhaja iz ugotovitvenega in dokaznega postopka sodišča prve stopnje, se namreč dejansko stanje in s tem površina obeh parcel nista v ničemer spremenili, prav tako tožnik v ničemer ni prikrajšan v obsegu posesti dela nepremičnine, za katero trdi, da je njegova. Ta upravni postopek torej ni spremenil dotedanjih lastniškopravnih in posestno pravnih razmerij med tožečo in toženo stranko (oz. njunih pravnih prednikov), zato pritožba v tem delu ni utemeljena, kajti upravni organ ni prikrajšal tožeče stranke v njeni lastninski ali posestni pravici, ker je mejna črta med obema parcelama ostala nespremenjena. Upravni organ je samo popravil napako pri izdelavi elaborata, kar pa ni vplivalo ne na površino in ne, na obseg obeh spornih nepremičnin.

7. Tako je sodišče prve stopnje v nadaljevanju, materialnopravno pravilno odločalo in tudi pravilno odločilo ali je tožeča stranka morda, na podlagi določb SPZ o priposestvovanju in o pravno poslovnem pridobitnem načinu, postala lastnica spornega dela nepremičnine, kot jo je v skici, ki je bila sestavni del tožbe označila tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je na podlagi dokazno ocene vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, pravilno metodološko napravilo dokazni in dejanski sklep, da tožeča stranka ni dokazala materialnopravnih pogojev za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - 43. člen SPZ. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, da sta bili sporni parceli med sabo geodetsko razmejnjičeni, prav tako pa je med njima obstajala naravna meja, ki je ne ena, ne druga stranka dejansko nista prekoračili, z izjemo trditev tožeče stranke, da je tožena stranka dopustila posek kar nekaj dreves preko meje, vendar pa se je v dokaznem postopku izkazalo, da temu ni tako. V tej zvezi, z dokazovanjem elementov za priposestvovanje, je sodišče prve stopnje svojo odločitev pravilno oprlo na izjave prič, katere so bile zaslišane v tem pravdnem postopku in je svojo odločitev oprlo zlasti na podlagi dokazne ocene izpovedi priče, revirnega gozdarja T. G., ki je izpovedal o tem, da tožniku v spornem delu gozda ni nikoli odkazoval dreves. Priča I. F. je zatrjevala, da so sekali samo tisto, kar je bilo odkazano. Sodišče prve stopnje je tudi dokazno ocenilo izpoved samega tožnika, kakor je tudi dokazno ocenilo izpoved priče I. G.. Do izpovedi te priče se je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo, ko je zaključilo, da ta priča, na samem terenu, pri izdelavi skice iz leta 1978 ni sodeloval, ker je bil vodja geodetske uprave in je podpisoval, že v naprej pripravljene odločitve geodetov, ki so svoje delo opravili na terenu. Sodišče prve stopnje se je tudi pravilno, materialnopravno opredelilo do izdelave skice in do njenih udeležencev, ki so sodelovali pri izdelavi parcelacije, prej enovite parcele, last pravnih prednikov tožeče stranke. Sodišče prve stopnje se je tudi pravilno opredelilo do, v tem postopku izdelanega mnenja izvedenca geodetske stroke, ki ga je ocenilo kot strokovnega in korektnega in zato pravilno ni sledilo dokaznemu predlogu za postavitev novega izvedenca. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno zapisalo, da tudi sama izmera parcele last tožeče stranke ne bi pripeljala do drugačnega materialnopravnega zaključka o tem, da toženec ni dokazal vseh elementov za priposestvovanje, zanj spornega dela parc. št. 1264/0 k.o..... Takšna izmera za ugotavljanje lastninske pravice, pridobljene na originarni način, materialnopravno ni relevantna. V tej zvezi bi moral tožnik dokazati, da je bil lastniški posestnik spornega dela nepremičnine in da je to priposestvovanje izvrševal v opravičljivi zmoti, v zakonskem roku, kot ga določa SPZ. Ker je torej bilo dokazno breme na strani tožeče stranke, da dokaže elemente priposestvovanja, pa tega ni uspela, je zato odločitev sodišča prve stopnje, v tem delu materialnopravno pravilna. Sodišče prve stopnje se je tudi pravilno materialnopravno opredelilo do tega, da tožnik kot pravni naslednik prejšnje lastnice, ni s pogodbenim odnosom pridobil večji del zemljišča, kot ga je pred tem imela v posesti pravna prednica. Sodišče je pravilno zaključilo, da izvedeni dokazni postopek ni potrdil tožnikovih navedb, da naj bi na spornem zemljišču on, skupaj s pravnimi predniki izvrševal posest, ki bi skupaj z drugimi potrebnimi predpostavkami vodile do pridobitve lastninske pravice na tem delu nepremičnine. Tožeča stranka bi morala dokazati lastninsko pravico spornega dela nepremičnine njenega pravnega prednika, kajti nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sam. Ker tudi na ta pravno poslovni način tožeča stranka ni mogla pridobiti lastninske pravice na zanjo spornem delu nepremičnine, je pritožba tudi v tem delu, neutemeljena.

8. Sodišče prve stopnje je tako, na podlagi vseh izvedenih dokaznih dokazov in dokazne ocene vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, pravilno ugotovilo dejansko stanje, na katerega je tudi pravilno izreklo materialnopravno posledico za zavrnitev tožbenega zahtevka tožeče stranke. Sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kajti do te kršitve pride le v primeru, če sodišče stori povsem tehnično napako pri prenosu zapisa izjav prič ali listin v sodbo. Ne gre namreč za protispisnost, kadar se očitek o napaki sodišča nanaša na nekaj, kar je rezultat sodniškega sklepanja in, ko gre za vrednostno opredelitev sodišča, do vsebine nekega dokaza1.

9. Sklepno tako sodišče druge stopnje, tožeči stranki ob obravnavanju njene pritožbe pojasnjuje, da ji niti upravni organ, niti sodišče prve stopnje nista odvzela dela njene lastninske pravice na delu nepremičnine parc. št. 1264/0 k.o... in v tej zvezi sodišče ali pa upravni organ nista pripojila dela njene parc. št. 1267/1 in zato ni prišlo do pripojitve površine njene parcele v izmeri 4588 m2, k parc. št. 1264/0. To ni storil upravni organ s popravo iz leta 2010 in je sodišče prve stopnje v tej zvezi pravilno ugotovilo, da je meja med obema parcelama ostala nespremenjena, tako glede mejnih znamenj, kakor tudi glede same razmejitve obeh parcel po naravnih znamenjih. Ker pa tožeča stranka ni uspela dokazati pogojev za priposestvovanje ali da je na drugačen pravno poslovni pridobitni način pridobila del nepremičnine last tožene stranke, je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 353 ZPP, pritožbo tožeče stranke v celoti, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabilo prej citirane določbe materialnega prava (SPZ). Sodišču prve stopnje se niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

10. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške, mora pa toženi stranki povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo kot jih je le-ta priglasila v svojem stroškovniku k odgovoru na pritožbo in sicer kot nagrado za postopek po tar. št. 3210 z vrednostjo 312,00 EUR, za pavšalni znesek za PTT storitev po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR, kar vse skupaj z 22 % DDV po tar. št. 6007, znaša 405,04 EUR. Te pritožbene stroške je dolžna tožeča stranka povrniti toženim na način, kot je to odločeno v sodbi sodišča druge stopnje.

-------------------------------
1 Tako tudi sodba VS RS II Ips 252/2017.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 40, 43, 49

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
19.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwMDY5