VSC Sklep I Kp 20292/2017

Jedro

Spoštovanje načela kontradiktornosti mora biti zagotovljeno v vseh fazah postopka. Zlasti pa je to pomembno v konkretni situaciji, ko iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev o izpolnjevanju pogojev za izročitev oprlo skoraj izključno na dokaze, ki jih je prejelo po 22. 6. 2017, ko je bil opravljen edini narok, na katerem je bilo obdolženemu omogočeno, da se izreče o prošnji za izročitev in dokazih, ki so bili do tedaj predloženi prvostopenjskemu sodišču.

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ugotovilo, da so podani pogoji za izročitev obdolženca R.zaradi kazenskega pregona zaradi kaznivega dejanja po četrtem odstavku 160. člena Kazenskega zakonika R..

2. Zoper tak sklep so se pritožili zagovorniki iz Odvetniške družbe B. iz Ljubljane zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. do 3. točka prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP), ter zagovorniki iz Odvetniške družbe A., ki uveljavljajo pritožbena razloga bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in napačne uporabe materialnega prava (1. in 2. točka prvega odstavka 370. člena ZKP). V obeh pritožbah zagovorniki predlagajo spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugotovitve, da pogoji za izročitev obdolženca R. niso podani, podredno pa, da se napadeni sklep razveljavi in vrne v novo odločanje.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče poudarja, da je sodišče prve stopnje pritožbenemu sodišču odstopilo v reševanje tudi vlogi obdolženca z dne 28. 11. 2017 in 1. 12. 2017, ki sta sicer naslovljeni kot pritožbi, vendar v njih obdolženec zgolj opozarja, da do dneva sestave teh vlog ni prejel prevoda izpodbijanega sklepa v jezik, ki ga razume, kar ovira razpravo in sestavljanje pritožbe skupaj z zagovorniki. Ker je z vročitvijo prevoda izpodbijanega sklepa obdolžencu njegovim vlogam vsebinsko ugodeno in sta bili s tem izčrpani, pritožbeno sodišče obdolženčevih vlog ni obravnavalo kot pritožbo zoper izpodbijani sklep.

5. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje že s sklepom II Ks 20292/2017 z dne 11. 9. 2017 ugotovilo izpolnjevanje pogojev za izročitev obdolženca R., a je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbam zagovornikov in s sklepom I Kp 20292/2017 z dne 12. 10. 2017 sklep prvostopenjskega sodišča z dne 11. 9. 2017 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev. Ugotovljeno je bilo namreč, da je s sklepom Prezidijuma M. mestnega sodišča opr. št. 44 Y-460/17 z dne 29. 9. 2017 sklep T. okrajnega sodišča v M. z dne 23. 9. 2015, ki je bila edina sodna odločba v izročitveni dokumentaciji, na kateri je tudi sodišče prve stopnje v bistvenem delu gradilo svojo presojo o obstoju utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, bil razveljavljen in spis poslan na T. okrajno sodišče v M. v novo odločanje v drugi sestavi sodišča.

6. V ponovljenem postopku je preiskovalna sodnica opravila poizvedbe v državi prosilki o tem v kakšni fazi je postopek, ki poteka zoper obdolženca v državi prosilki. Kot izhaja iz prvega odstavka 9. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa so pristojni organi države prosilke preko Ministrstva za pravosodje RS sodišču prve stopnje posredovali dodatno dokumentacijo, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 13. 11. 2017, in sicer (-) dopis Generalnega tožilstva R. z dne 9. 11. 2017, v katerem potrjujejo posredovanje prošnje za izročitev obdolženca, (-) dopis Generalnega tožilstva R. z dne 7. 11. 2017, s katerim sporočajo, da je z novo odločbo T. okrožnega sodišča zoper obdolženca ponovno odrejen pripor, (-) odločbo T. rajonskega sodišča v mestu M. z dne 3. 10. 2017 o odreditvi preventivnega ukrepa v obliki pripora zoper obdolženca in (-) odločbo M. mestnega sodišča 10-17530/2017 z dne 25. 10. 2017, s katero je bila zavrnjena pritožba obdolženčevega zagovornika v R. in potrjena odločba T. okrožnega sodišča o odreditvi pripora zoper obdolženega.

7. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je po prejemu te dokumentacije preiskovalna sodnica 14. 11. 2017 izdala odredbo (list. št. 441), da se dokumentacija, ki jo je poslalo Ministrstvo za pravosodje (ki se nahaja na list. št. 421 - 440), skupaj s spisom odstopi izvenobravnavnemu (Ks) senatu. Z odredbo z dne 15. 11. 2017 (list. št. 480) pa je preiskovalna sodnica odredila, da se izvenobravnavnemu senatu odstopi tudi dopis Ministrstva za pravosodje z dne 14. 11. 2017 z dokumentacijo (ki je vsebinsko enaka listinam na list. št. 421-440) ter dopis Ministrstva za notranje zadeve, Generalne policijske uprave z dne 14. 11. 2017, ki so mu priloženi zgoraj navedeni odločbi T. okrožnega sodišča v M. z dne 3. 10. 2017 in M. mestnega sodišča z dne 25. 10. 2017 v angleškem prevodu. Izvenobravnavni senat je izdal izpodbijani sklep 16. 11. 2017, pri čemer pa iz spisovnega gradiva ni razvidno, da bi obdolžencu ali kateremkoli izmed zagovornikov bila vročena dodatna dokumentacija in jim dana možnost, da se v določenem roku opredelijo do te dokumentacije, na kar utemeljeno opozarjajo zagovorniki obeh odvetniških družb. Pri tem sicer zagovorniki odvetniške družbe B. pojasnjujejo, da so prejeli dopis prvostopenjskega sodišča z dne 7. 11. 2017, s katerim so bili seznanjeni, da je Generalna policijska uprava RS sodišče obvestila, da naj bi prejeli obvestili Interpol-a iz M., da je bil zoper obdolženega izdan nalog za prijetje in da bo kopija poslana naknadno, vendar da kasneje niso bili obveščeni o tem, da je sodišče prejelo kako dodatno dokumentacijo. Zagovorniki obeh odvetniških družb tako utemeljeno očitajo sodišču prve stopnje, da je s takim postopanjem tj. z opustitvijo vročitve dodatno prejete dokumentacije, kršilo načelo kontradiktornosti, obdolženčevo pravico do izjave v postopku in s tem tudi pravico do poštenega postopka iz 6. člena EKČP.

8. Strinjati se je s pritožbenimi navedbami, da mora biti spoštovanje načela kontradiktornosti zagotovljeno v vseh fazah postopka, saj je tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi XI Ips 38762/2016-149 z dne 20. 12. 2016 navedlo: (-) da pravica zahtevane osebe, da se pred odreditvijo (klasičnega) ekstradicijskega pripora ali sprejetjem drugega ukrepa za zagotovitev njegove navzočnosti v izročitvenem postopku izjavi o procesnem gradivu in navede, kar ima povedati v svoj zagovor, izhaja tako iz izrecne določbe sedmega odstavka 524. člena ZKP kot tudi iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS; (-) da je eden od izrazov te pravice tudi pravica do izjave, ki vsaki stranki zagotavlja, da jo bo sodišče obravnavalo kot aktivnega udeleženca postopka in ji omogočilo učinkovito obrambo pravic in (-) da je stranki v postopku treba zagotoviti možnost, da se izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki je pomembno za odločitev sodišča. Čeprav je Vrhovno sodišče v omenjeni zadevi obravnavalo vprašanje zakonitosti odreditve ekstradicijskega pripora, ki v bistvu predstavlja omejevalni ukrep začasne narave, ni nobenega dvoma, da je potrebno povzeta stališča uporabiti tudi pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za izročitev, ki je ukrep trajne narave. Zlasti pa je to pomembno v konkretni situaciji, ko iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev o izpolnjevanju pogojev za izročitev oprlo skoraj izključno na dokaze, ki jih je prejelo po 22. 6. 2017, ko je bil opravljen edini narok, na katerem je bilo obdolženemu omogočeno, da se izreče o prošnji za izročitev in dokazih, ki so bili do tedaj predloženi prvostopenjskemu sodišču, kot pravilno izpostavljajo zagovorniki Odvetniške družbe A. v pritožbi.

9. Ker je glede na navedeno izkazana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s sedmim odstavkom 524. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa in na katero se sklicujeta obe pritožbi, je na podlagi tretjega odstavka 402. člena v zvezi s prvim odstavkom 392. člena ZKP pritožbama obdolženčevih zagovornikov ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Zaradi ugoditve pritožbama iz navedenega razloga, se pritožbeno sodišče ni spuščalo v presojo ostalih pritožbenih navedb, na katere pa bo lahko odgovorilo tudi prvostopenjsko sodišče v okviru ponovnega odločanja, v kolikor bo ponovno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za izročitev obdolženca državi prosilki.

10. Pred ponovnim odločanjem bo moralo prvostopenjsko sodišče z vročitvijo prejete dodatne dokumentacije obdolžencu in zagovornikom ter določitvijo roka, v katerem se lahko izjavijo glede te dokumentacije, zagotoviti spoštovanje načela kontradiktornosti, nato pa se pri ponovnem odločanju ustrezno opredeliti do morebitnih pripomb v zvezi z dodatno dokumentacijo, da bo lahko ponovno presodilo izpolnjevanje (zlasti) pogoja iz 13. točke prvega odstavka 522. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

07.02.2018

Podobni dokumenti:

• VSK sodba Cp 823/2008
• Sodba I Ips 279/2007
• VSC Sklep I Kp 20292/2017