VSC Sklep II Ip 403/2017

Jedro

Odločilno v zadevi je, da je dolžnik v stečaju, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo z neizpodbijano II. točko izreka. Kakšen vpliv ima začetek postopka zaradi insolventnosti na začet postopek izvršbe in kakšna so postopanja sodišča določata 132. člen ZFPPIPP ter 280. člen ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje tega ni ugotavljalo in je zmotno uporabilo materialno pravo ter zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi v izpodbijani I. točki izreka in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom opravilo prenos zarubljene denarne terjatve, katere rubež je opravila T. d.o.o. za denarna sredstva, zarubljena od 18. 3. 2015 do začetka stečajnega postopka 16. 8. 2016 tako, da se denarna sredstva nakažejo na račun upnikove pooblaščenke (I. točka izreka). Prekinilo je izvršbo, dovoljeno s sklepom z dne 24. 1. 2014, zaradi začetka stečajnega postopka na dolžnikom (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je na predlog upnika s sklepom z dne 18. 3. 2015 dovolilo nadaljevanje izvršbe z rubežem denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do K. z.o.o. in T. d.o.o. Glede rubeža denarne terjatve pri T. d.o.o. je upnik z vlogo z dne 18. 8. 2016 podal predlog za prenos denarnih sredstev po sklepu o rubežu terjatve z dne 18. 3. 2015, ki je postal pravnomočen 27. 5. 2015. Sodišče do sedaj še ni odredilo prenosa terjatve.

2. Zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnikov dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je 25. 3. 2015 posredoval sodišču ugovor, s katerim je v celoti ugovarjal izpodbijanemu sklepu. Ni izkazoval obveznosti do dolžnika ne do upnika. V ugovoru je natančno pojasnil, da poteka pravdni postopek med dolžnikovim dolžnikom in dolžnikom zaradi uveljavljanja zahtevka dolžnika 195.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Dolžnikov dolžnik ni prejel odgovora sodišča glede ugovora. Relevantni postopek se je med dolžnikovim dolžnikom in dolžnikom zaključil v letu 2015, saj je dolžnikov dolžnik z argumenti zastaranja ter da je bilo njuno medsebojno razmerje dokončno urejeno s podpisom končnega obračuna, uspel in dokazal, da dolžniku ničesar ne dolguje. Glavna obravnava je bila zaključena na naroku 9. 6. 2015, sodba, s katero je bil tožbeni zahtevek dolžnika zavrnjen v celoti, je bila izdana 22. 9. 2015. Ker se dolžnik ni pritožil zoper odločitev, je sodba 14. 10. 2015 postala pravnomočna in izvršljiva. Še bolj relevantno je, da dolžnikov dolžnik ni izkazoval odprtih obveznosti do dolžnika oziroma upnika v času prejetja sklepa o izvršbi z dne 23. 3. 2015, kar je v ugovoru natančno pojasnil oziroma argumentiral.

3. Upnik je po pooblaščeni odvetniški družbi odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da je treba pritožbo dolžnikovega dolžnika zoper sklep o prenosu zarubljene terjatve kot nedovoljeno zavreči. Dolžnikov dolžnik ni oseba, ki bi imela pravico vložiti pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve. Ne more doseči ustavitve izvršilnega postopka, saj zoper njega kot dolžnika ne poteka izvršba. Tudi ne more preprečiti izdaje sklepa o prenosu terjatve, izvršilni postopek pa je z izdajo sklepa o prenosu terjatve glede tega sredstva izvršbe končan. Da je upnik upravičeno verjel v obstoj zarubljene terjatve kaže dejstvo, da je stečajni upravitelj dolžnika brez ugovorov priznal prijavljeno ločitveno pravico na terjatvi. Gre za situacijo, ko je bilo med rubežem terjatve in njenim prenosom pravnomočno razsojeno, da ne obstoji terjatev, na katero se rubež nanaša. Navedeno ni ovira za izdajo sklepa, ki ga pritožba izpodbija. Na podlagi izpodbijanega sklepa bi upnik smel od dolžnikovega dolžnika izterjati preneseno terjatev izvensodno ali v drugem sodnem postopku, ne v izvršilnem postopku zoper dolžnika. Zaradi zavrnilne sodbe se sedaj res ne more nadejati kakšnega poplačila (gre za prazno pravico), kljub temu napadeni sklep o prenosu ni napačen ali nezakonit, kar pomeni, da ni ovir, da ostane v veljavi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tem primeru je zaradi izreka izpodbijanega sklepa dovoljena pritožba dolžnikovega dolžnika zoper sklep o "prenosu terjatve". Sodišče prve stopnje niti ni odločilo, da se opravi prenos zarubljene denarne terjatve v izterjavo ali v poplačilo, kot sta edini možnosti po 114. členu ZIZ, ampak je naložilo dolžnikovemu dolžniku, da nakaže denarna sredstva na račun upnikove pooblaščenke. Dejansko je razsodilo, da je dolžnikov dolžnik dolžan plačati upniku, kar pomeni izdajo izvršilnega naslova. Zoper tega je ustavno zagotovljena pravica do pritožbe.

6. Odločilno v zadevi je, da je dolžnik od 16. 8. 2016 v stečaju, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo z neizpodbijano II. točko izreka. Prekinitev postopka ima po splošnih procesnih določbah načeloma za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja in da dokler traja prekinitev postopka, ne more sodišče opraviti nobenih pravdnih dejanj. To določata prvi in drugi odstavek 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Kakšen vpliv ima začetek postopka zaradi insolventnosti na začet postopek izvršbe in kakšna so postopanja sodišča določata 132. člen ZFPPIPP ter 280. člen ZFPPIPP. Če je postopek prekinjen z začetkom stečajnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, izvršilno sodišče na podlagi drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP šele po opravljenem preizkusu terjatev na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev po uradni dolžnosti preveri, ali je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, pridobljeno v postopku izvršbe ali zavarovanja, in odloči glede na izid te preveritve. Sodišče prve stopnje tega ni ugotavljalo in je zmotno uporabilo materialno pravo ter zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi dolžnikovega dolžnika, razveljavilo izpodbijano I. točko izreka in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

7. V novem postopku naj sodišče prve stopnje potem, ko bodo izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka, odloči na podlagi relevantnih določb ZFPPIPP.

8. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

06.02.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 358/2019
• VSK sklep Cpg 272/2007
• VSC Sklep II Ip 180/2021