VSC Sklep II Cpg 239/2017

Jedro

Z oblikami sodelovanja delavcev pri upravljanju imajo delavci oziroma Svet delavcev možnost vplivali na odločitve delodajalca. Tudi če slednji ni upošteval zakonskih določb o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ne more Svet delavcev vplivati na odločitve delničarjev, ki so na skupščini glasovali za sklepe, ki se z izpodbijanim sklepom vpisujejo v sodni register. S temi sklepi so dali delničarji zgolj pravni okvir za statusno spremembo v družbi. Kako jo bo delodajalec udejanjil in kaj bo to pomenilo za delavce, je stvar nadaljnjih postopkov.

Če je sodišče prve stopnje udeležencu priznalo status in mu poslalo dokumentacijo predlagatelja, bi mu moralo dati jasno navodilo, ali mu jo pošilja v vednost, se pravi da ne pričakuje odgovora, ali da mu jo pošilja v odgovor. Če to drugo, bi mu moralo dati primeren rok in na ta način zagotoviti kontradiktornost postopka.

Izrek

I. Pritožba Sveta delavcev se zavrže.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške v zvezi s pritožbo Sveta delavcev.

III. Pritožbi udeleženca se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

IV. Odločitev o stroških v zvezi s pritožbo udeleženca se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom vpisalo izčlenitev prenosne družbe po delitvenem načrtu prenosne družbe z dne 4. 7. 2017, na podlagi katerega je izčlenila del svojega premoženja, ki ga prevzame družba U. d.o.o.. Ugotovilo je, da je predlagatelj predložil vso potrebno dokumentacijo v skladu s 119. členom Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, razen izjave poslovodstva družbe, da proti sklepu skupščine ni bila vložena tožba za izpodbijanje sklepa. Predlagal je smiselno uporabo tretjega do petega odstavka 590. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Dne 28. 9. 2017 je prijavitelj prijavil udeležbo in navedel, da je imetnik dveh delnic predlagatelja, ki imata glasovalno pravico ter da je vložil tožbo na izpodbijanje sklepa skupščine z dne 23. 8. 2017, sprejetega na izredni seji predlagatelja. V skladu z 31. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg) je sodišče omogočilo prijavitelju udeležbo, saj ima kot tretji, katerega pravice bi lahko bile s predlaganim vpisom prizadete, pravico sodelovati v registrskem postopku. Predlagatelj je 13. 10. 2017 predlagal prebitje registrske zapore in navedel, da je bila izpodbojna tožba vložena s strani malega delničarja, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Celju pod I Pg 433/2017. V konkretnem primeru prevladuje interes za hitro odločitev. Pri presoji ali prevladuje interes za hitro odločitev je registrski organ v skladu s petim odstavkom 590. člena ZGD-1 upošteval pomen pravice, katere kršitev prijavitelj zatrjuje v pritožbi, in verjetnost, da bi s tožbo uspel, ter škodo, ki nastaja družbam, udeleženim pri delitvi.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbi Svet delavcev in udeleženec.

O pritožbi Sveta delavcev:

3. Svet delavcev vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) ter 19. členom ZSReg. V pritožbi navaja, da ima pravni interes za vložitev pritožbe, da je bila s sklepom prizadeta njegova pravica oziroma na zakonu temelječ interes. Svet delavcev je na svoji drugi izredni seji 28. 8. 2017 ob upoštevanju Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (v nadaljevanju: ZSDU) sprejel sledeče sklepe: (1.) Zadrži se učinek sklepa skupščine družbe, ki je bil sprejet na tretji izredni seji skupščine družbe 23. 8. 2017 in se glasi [...], (2.) Svet delavcev sprejme predlog o začetku postopka za razreševanje spora pred arbitražo. Poleg tega Svet delavcev ni podal soglasja k spornemu sklepu skupščine družbe z dne 23. 8. 2017, temveč je nasprotno 18. 8. 2017 na svoji prvi izredni seji sprejel sklep, da je proti izčlenitvi programa turizem v samostojno hčerinsko družbo U. d.o.o., o čemer je odločila skupščina družbe na seji 23. 8. 2017. Delodajalec ni predložil predloga sklepa skupščine v soglasje Svetu delavcev, čeprav bi to moral storiti v skladu s 95. in 96. členom ZSDU. V skladu s prvim odstavkom 96. člena ZSDU mora delodajalec v 8 dneh pridobiti soglasje sveta delavcev tudi v primeru, če imajo odločitve iz pete do osme alineje prvega odstavka 89. člena tega zakona ter prve in druge alineje 93. člena tega zakona za posledico povečanja ali zmanjšanja števila delavcev, če gre za večje število delavcev, po predpisih o delovnih razmerjih. Ker se bo zaradi izčlenitve zmanjšalo število delavcev pri družbi za več kot 300, gre nedvomno za večje število delavcev po določbah Zakona o delovnih razmerjih, zaradi česar je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 96. člena ZSDU, po katerem bi moral delodajalec glede spornega predloga pridobiti soglasje Sveta delavcev, pa ga ni niti poskušal pridobiti. Gre za zadržanje odločitve družbe v skladu z ZSDU in bi moralo registrsko sodišče prekiniti postopek vpisa zaradi rešitve predhodnega vprašanja v arbitraži.

4. Predlagatelj je po pooblaščeni odvetniški družbi odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da je sklep o zadržanju in zahtevi za arbitražo neveljaven. Kot izhaja iz sodne prakse, na katero se sklicuje pritožnik, to je sklep VSL IV Cpg 535/2016, v primeru, ko gre za odločitve delničarjev, ne gre za odločitev delodajalca po ZSDU, temveč za zadržanje odločitve delničarjev, ki v ZSDU nima podlage.

5. Pritožba ni dovoljena.

6. Zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, se lahko v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZSReg pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Udeleženec je po prvem odstavku 17. člena ZSReg predlagatelja postopka, subjekt vpisa, če ni hkrati predlagatelj, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Svet delavcev v pritožbi navaja, da ima pravni interes zanjo, ker je sprejel sklep o zadržanju učinka sklepa skupščine in predlog o začetku postopka za razreševanje spora pred arbitražo, ker ni podal soglasja k spornemu sklepu skupščine, za kar naj bi imel podlago v 89., 93., 95. in 96. členu ZSDU. Z oblikami sodelovanja delavcev pri upravljanju, bodisi obveščanje, skupno posvetovanje, soodločanje ali pravica do zadržanja odločitve, imajo delavci oziroma Svet delavcev možnost vplivali na odločitve delodajalca¹. Tudi če slednji ni upošteval zakonskih določb o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ne more Svet delavcev vplivati na odločitve delničarjev, ki so na skupščini glasovali za sklepe, ki se z izpodbijanim sklepom vpisujejo v sodni register. S temi sklepi so dali delničarji zgolj pravni okvir za statusno spremembo v družbi. Kako jo bo delodajalec udejanjil in kaj bo to pomenilo za delavce, je stvar nadaljnjih postopkov. Za morebitne spore po tem specialnem zakonu je v skladu s 106. členom ZSDU pristojno sodišče za delovne spore. Če bi veljalo, da ima Svet delavcev možnost neposredno vplivati na odločitve delničarjev, bi z vidika enakosti pred zakonom veljalo tudi obratno, da lahko delničarji neposredno vplivajo na delovna razmerja. Tudi če je Svet delavcev sprejel določene sklepe, ni šlo za zadržanje odločitve delodajalca, torej družbe, pač pa za zadržanje odločitve ustanovitelja družbe delodajalca, ki v ZSDU nima podlage². Prav tako ne gre za predhodno vprašanje, zaradi katerega bi bilo treba prekiniti postopek, kot predlaga v pritožbi³. Z izpodbijanim vpisom v sodni register, ki temelji na sklepu delničarjev, ni prizadet interes Sveta delavcev niti delavcev, zato prvi nima pravice do pritožbe. Sodišče druge stopnje jo je zavrglo kot nedovoljeno (prva točka 39. člena ZSReg).

7. Predlagatelj sam krije svoje stroške v zvezi s pritožbo Sveta delavcev (prvi odstavek 18. člena ZSReg).

O pritožbi udeleženca:

8. Udeleženec vlaga pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom ZNP ter 19. členom ZSReg. V pritožbi navaja, da je 17. 10. 2017 v vednost prejel zahtevo za prebitje registrske zapore in odgovor na prijavo udeležbe, ki jo je vložil predlagatelj. Registrsko sodišče je vlogo vročalo udeležencu le v vednost, ni mu določilo roka, v katerem naj se izjavi o navedbah predlagatelja, niti mu ni pustilo dovolj časa, da bi se (čeprav rok ni bil določen) brez poziva sodišča izjavil o navedbah predlagatelja. Pri svoji odločitvi je upoštevalo le navedbe predlagatelja.

9. Predlagatelj je po pooblaščeni odvetniški družbi odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da po vpisu delitve ni več možno vzpostavitev prejšnjega stanja niti dejansko niti pravno glede na tretji odstavek 635. člena ZGD-1. Udeleženec nima pravnega interesa za pritožbo in je nedovoljena. Pritožnik izpodbija le sklep registrskega sodišča, s katerim je vpisalo izčlenitev pri predlagatelju. Ne izpodbija pa sklepa z dne 7. 11. 2017, ki je z izpodbijanim neločljivo povezan in s katerim je sodišče odločilo o vpisu družbe U. d.o.o., ki je nastala z izčlenitvijo premoženja predlagatelja. Morebitne postopkovne kršitve v postopku vpisa delitve je potrebno šteti za pomanjkljivosti delitve, ki konvalidirajo ob vpisu. Pritožnik je v registrskem postopku, ki je hiter po 13. členu ZSReg, toliko bolj, kadar gre za odločanje o prebitju registrske zapore, kjer sodišče skladno z ZGD-1 odloči o prebitju, ker prevladuje interes za hitro odločitev, dobil vročeno zahtevo za predrtje registrske zapore kar tri tedne pred odločitvijo sodišča. Na voljo je imel dobre tri tedne, da bi se opredelil do zahteve. Poleg tega se je vsebinsko opredelil že v zahtevi za prijavo udeležbe.

10. Pritožba je utemeljena.

11. Ne držijo navedbe predlagatelja, da po (nepravnomočnem) vpisu delitve udeleženec nima pravnega interesa za pritožbo. Tega ima vse do pravnomočnosti izpodbijane odločitve. Tudi ne drži, da zaradi neizpodbijanja drugega sklepa o vpisu družbe U. d.o.o. v sodni register ne more izpodbijati prvega sklepa o vpisu izčlenitve. Pravni interes mu zaradi tega ni prenehal. Če bo udeleženec uspel z vsemi pravnimi sredstvi in bo ostalo pri prekinitvi registrskega postopka ter v končni fazi tudi z izpodbojno tožbo, bo usoda nove družbe v rokah ustanovitelja.

12. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je udeleženec prijavil udeležbo in da mu jo je omogočilo. V vlogi za prijavo udeležbe z dne 26. 9. 2017 je predlagal, da naj se mu vročajo vsi predlogi za vpis in listine, ki so priložene predlogom, da bo imel možnost braniti svoje interese (list. št. 342 spisa). Iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje poslalo udeležencu izvod zahteve za prebitje registrske zapore in odgovor na prijavo udeležbe subjekta vpisa s sprejemnim dopisom z dne 16. 10. 2017 (list. št. 357 spisa). V spremnem dopisu ne piše, ali je poslalo pisanje v vednost ali v odgovor.

13. Splošno pravilo subsidiarno uporabljenega ZNP je, da mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. Samo če zakon tako določa, sme sodišče odločiti ne da bi dalo udeležencem možnost, da se izjavijo. Sodišče prve stopnje ni posebej obrazlagalo te izjeme. Če je udeležencu priznalo status in mu poslalo dokumentacijo predlagatelja, bi mu moralo dati jasno navodilo, ali mu jo pošilja v vednost, se pravi da ne pričakuje odgovora, ali da mu jo pošilja v odgovor⁴. Če to drugo, bi mu moralo dati primeren rok in na ta način zagotoviti kontradiktornost postopka. Udeleženec v pritožbi utemeljeno navaja, da je prejel samo v vednost zahtevo za prebitje registrske zapore in odgovor na prijavo udeležbe predlagatelja ter da mu sodišče ni določilo roka, v katerem se naj izjavi o navedbah predlagatelja. Ker tega ni storilo, se je sodišču prve stopnje pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP ter 19. členom ZSReg. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da glede na naravo, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo odpraviti ugotovljene kršitve. Ugodilo je pritožbi udeleženca, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo odločanje (tretja točka 39. člena ZSReg). Zaradi ugotovljene kršitve se ni ukvarjalo z vsebinskimi razlogi sklepa.

14. V novem postopku naj sodišče prve stopnje da udeležencu izrecen rok za odgovor na predlog predlagatelja. Ko bo zadeva zrela za odločitev, naj tako stori.

15. Odločitev o stroških v zvezi s pritožbo udeleženca se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi 37. členom ZNP ter 19. členom ZSReg).

-------------------------------
¹ Predlagatelj je delniška družba, ki jo po prvem odstavku 266. člena ZGD-1 zastopa in predstavlja uprava.
² Sklep VSL IV Cpg 535/2016.
³ Prav tam.
⁴ Glede na pomen zadeve je to načeloma primernejše.

Datum zadnje spremembe:

06.02.2018

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 300/98
• VDS sodba Pdp 733/98
• VSC Sklep II Cpg 240/2017