<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSC Sklep II Cp 521/2017

Sodišče:Višje sodišče v Celju
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSCE:2017:II.CP.521.2017
Evidenčna številka:VSC00004661
Datum odločbe:19.10.2017
Senat, sodnik posameznik:Darja Pahor (preds.), mag. Miran Pritekelj (poroč.), Nataša Gregorič
Področje:NEPRAVDNO PRAVO
Institut:duševno zdravje - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - zaključeno zdravljenje - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek

Jedro

Zadržano osebo se po zaključenem zdravljenju v PB premesti v posebni SVZ, če so za to izpolnjeni pogoji iz člena 74 ZDZdr.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. Pr 120/2017 z dne 10. 7. 2017 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlogu za premestitev v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda ugodi in se M. O., rojeno ..., stanujočo ... premesti v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Dom ... za dobo do enega leta, šteto od opravljene premestitve dalje. Sodišče prve stopnje je takšno odločitev sprejelo po tistem, ko je ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za takšno premestitev, ki so določeni v drugem odstavku 76 člena v zvezi s prvim odstavkom 75. člena ZDZdr. Najprej je ugotovilo, da se zadržana nahaja na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnice Vojnik, da je sicer že dalj časa umirjena, vodljiva in formalno urejena, vendar pod vplivom kronificiranega blodnjavega sistema. Na podlagi mnenja izvedenke in na podlagi zapisa lečečega zdravnika je sodišče prve stopnje ugotovilo, da psihiatrično zdravljenje v PB ni več potrebno. Iz mnenja izvedenke pa izhaja, da je predlog predlagateljice za premestitev pacientke v poseben socialno varstveni zavod utemeljena. Pacientka je bila dne 14. 8. 2017 sprejeta petič na psihiatrično zdravljenje zaradi več let trajajočega kroničnega stanja blodnjavosti; njen zdravnik je ocenil njeno bolezen z diagnozo F 22. 0-blodnjava motnja. Predlagateljica je sodišču dne 6. 10. 2017 predložila še mnenje posebnih socialno varstvenih zavodov in iz katerih izhaja, da je Dom ... dal pozitivno mnenje o izpolnjevanju pogojev za sprejem pacientke v njihov SVZ. Sodišče je zaslišalo pacientko, ugotovilo je, da pacientka nima bližnje osebe, postavilo pa ji je odvetnico. Izvedenka je v mnenju podala zaključek, da so prejšnje hospitalizacije vedno sledile prenehanju jemanja zdravil in posledično poslabšane diagnoze, kajti pacientka je do svojega stanja popolnoma nekritična, pri njej so prisotne paranoidne interpretacije in blodnje, ki so usmerjene predvsem v sosede iz njenega ožjega socialnega okolja, pacientkina presoja realnosti je hudo motena, kar je posledica bolezenskega procesa in bolezensko spremenjenega mišljenja, zato je izvedenka ocenila, da pacientka ni več sposobna samostojnega življenja in reševanja svojih vsakdanjih problemov. Potrdila je tudi, da bi pacientka v primeru odpusta v domače okolje še naprej ogrožala svoje zdravje oziroma zdravje drugih, saj bi se njeno agresivno vedenje zagotovo ponovilo, kajti pacientka je v prejšnjih primerih vedno znova opustila zdravila, ker ni bila kritična do bolezni in do potrebe po zdravljenju. Takega uvida še vedno nima, izvedenka je pojasnila, da je glede na naravo bolezni, to je trajno blodnjavo motnjo, za pacientko bolj ustrezen posebni SVZ, kjer so vsebine dela bolj prilagojene obravnavi varovancev s tovrstnimi težavami v duševnem zdravju. Na podlagi mnenja izvedenke je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ogrožanje, ki je bilo razlog za sprejem pacientke in podaljšanje zadržanja v PB še vedno obstaja. Pacientka tudi na zadnjem naroku še vedno ni imela niti najmanjšega uvida v svoje bolezensko stanje. Prav tako razumsko ni več sposobna sprejeti dejstvo, da ima duševno motnjo in posledico nesprejema nujnosti medikamentoznega zdravljenja. Izvedenka je prepričana, da bi se ogrožanje v primeru odpusta in vrnitve v domače okolje ponovilo. Sodišče je v svojem sklepu o zadržanju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice opr. št. Pr 120/2017 z dne 17. 8. 2017 že pojasnilo, da je šlo za konkretno in resno ogroženost zdravja pacientke in drugih v njeni bližini ter povzročanja velike premoženjske škode. Glede na nekritičnost pacientke do preteklih dogodkov, ki so bili povod za sprejem v PB, ugotovljen kognitivni deficit in trajno psihoorgansko spremenjenost, je sodišče zaključilo, da pacientke tudi v prihodnosti brez ustrezno vzdrževane terapije in nadzora predstavlja resno in konkretno ogrožanje. Na podlagi take ugotovitve je sodišče zaključilo, da je izpolnjen tudi tretji zakonski pogoj iz 74. člena ZDzdr. Glede na potrditev ireverzibilne psihoorganske spremenjenosti pacientke s strani sodne izvedenke, pa tudi v prihodnje ni pričakovati bistvenega izboljšanja njene hudo motene presoje realnosti ter posledičnega izboljšanja samoobvladovanja v kritičnih situacijah. Na podlagi takšnih zaključkov je sodišče ocenilo, da je izpolnjen tudi četrti zakonski pogoj po 74. člen ZDZdr. Nato je ugotovilo, da je tudi izpolnjen pogoj iz 5. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr, kajti pri pacientki ne gre le za neko prehodno blodnjavo motnjo, temveč za trajno blodnjavo motnjo in psihoorgansko spremenjenost, ki se tudi s psihiatrično terapijo ne more več izboljšati. Sodišče je nato v skladu s prvim odstavkom 77. člena ZDZdr določilo tudi čas zadržanja in socialno varstveni zavod. Pri tem je ugotovilo, da je potrebna namestitev za najdaljšo možno dobo, saj glede na napredovalnost bolezni in slabo dostopnost bolezni medikamentozni terapiji, pred potekom enega leta ni pričakovati bistvenega izboljšanja njenega stanja, večje kritičnosti do bolezni ali večjega uvida in sodelovanja pri zdravljenju. Sodišče je nato določilo še poseben socialno varstveni zavod Dom..., ki ima varovani oddelek. Skladno z zakonsko obveznostjo po 79. členu ZDZdr je že predhodno opravilo poizvedbe in je ta SVZ dne 10. 10. 2017 podal pozitivno mnenje, zato je sodišče odločilo, da se pacientko iz oddelka pod posebnim nadzorom PB premesti v varovani oddelek Doma ... za dobo do enega leta.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje zadržana. Podana pritožbo v laični obliki. V pritožbi navaja, da nima takšne bolezni, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje, ker ima samo hudo revmo ožilja. Napisala je, da ne verjame v takšno diagnozo, kot jo je postavilo sodišče in potrebuje samo njena zdravila, ki ji bodo pomagala. Nadalje zanika, da bi bil njen oče alkoholik. Zavrača, da bi se jo premestilo v Dom... in to za obdobje kar enega leta. Sama nima potreb, kot jih opisuje sodišče. Doma ima lep dom, ki ga je potrebno samo pospraviti in navaja, da si bo uredila dnevno sobo, za kar pa potrebuje nekaj denarja. V pritožbi še navaja, da ne odklanja dediščine. Navaja, da ne bo šla v dom, saj je sama sposobna poskrbeti zase.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnim strankam, ki nanjo niso odgovorile.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje materialno pravilno ugotovilo vse pogoje za premestitev zadržane iz PB v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Dom ... za dobo do enega leta, šteto od opravljene premestitve dalje. Sodišče prve stopnje je korektno izvedlo postopek na predlog PB, zaslišalo je pacientko, imenovalo je izvedenko psihiatrične stroke, ki je odgovorila na vsa potrebna vprašanja glede potrebe po namestitvi v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda Dom .... Ta izvedenka je tudi potrdila diagnozo bolezni, kot jo je podal njen zdravnik v PB, zato v celoti ne držijo pritožbene navedbe zadržane, da ima le bolezen, ki se kaže v hudi revmi njenega ožilja. Sodišče druge stopnje verjame, pridržani, da ima tudi druge bolezenske težave, vendar pa je sodišče prve stopnje na podlagi njene zdravstvene dokumentacije in mnenja izvedenke ugotovilo, da ima zadržana hudo duševno motnjo, in da v primeru, da ne jemlje ustrezne medikatozne terapije, v posledici hudo ogroža sebe in svoje zdravje in premoženje drugih. Diagnoza, katero je postavilo sodišče je diagnoza F 22.0-blodnjava motnja, to pa je duševna motnja in torej ne gre le za takšno obliko bolezni kot jo navaja pritožnica v svoji pritožbi.

6. Nadalje pritožnica v pritožbi navaja, da rabi samo "njena" zdravila, ki ji bodo pomagala. Temu ni tako, saj iz mnenja izvedenke izhaja, da pacientka, to je zadržana oseba potrebuje posebna zdravila in le ob pravilnem jemanju teh zdravil ne bo prihajalo do ogrožanja njenega zdravja in premoženja drugih. Na drugi strani pa je sodišče ugotovilo, da pacientka v primeru, če je odpuščena v domačo oskrbo preneha z jemanjem medikamentoznih terapij in se njeno psihično zdravje v takšnem primeru takoj poslabša.

7. Glede njenih pritožbenih navedb, da njen oče ni užival alkohol, pa je v tej zvezi sodišče prve stopnje v obrazložitvi le med drugim navedlo kot njeno avtoamnezno stanje tudi takšno možnost, kar pa nima bistvenega vpliva na odločitev sodišča prve stopnje.

8. V nadaljevanju pritožnica navaja, da ima doma lep dom, da ga mora samo pospraviti in da je zato nepravilna navedba sodišča prve stopnje, da je potrebno njeno zdravljenje v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda Dom .... Iz poteka dosedanjega pacientkinega zdravljenja izhaja ravno nasprotjno in sicer, iz poročila CSD ... izhaja, da ima pacientka doma povsem neurejene stanovanjske razmere, ko pa so ji hoteli pristojni pomagati pri urejanju njenega doma, pa je to odklonila.

9. Glede odklanjane dediščine pa je to le ena od okoliščin, ki kaže, da je pacientka s takšnim ravnanjem v predhodnih postopkih ogrožala svoje premoženje, in v konkretnem primeru to ni bil nosilni razlog za to, da se zadržano osebo premesti v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Dom .... Takšno premestitev so izkazovale povsem druge potrebe, kot jih je pravilno v zvezi z uporabo ZDZdr ugotovilo sodišče prve stopnje in kar je tudi pravilno obrazloženo v sklepu sodišča prve stopnje.

10. Ker zadržana oseba tako ni sposobna sama poskrbeti zase in za svoje zdravje je zato pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se jo premesti za najdaljšo možno dobo v poseben socialno varstveni zavod, saj glede na napredovalnost bolezni in slabo dostopnost bolezni medikamentozni terapiji, pred potekom enega leta ni pričakovati bistvenega izboljšanja njenega zdravstvenega stanja, večje kritičnosti do bolezni ali večjega uvida v njo in sodelovanja pri zdravljenju. Takšna odločitev je podprta tudi s pozitivnim mnenjem posebnega socialno varstvenega zavoda Dom ..., ki je podal pozitivno mnenje, da se pacientko lahko premesti v varovani oddelek tega zavoda.

11. Glede na obrazloženo se tako izkaže, da je pritožba zadržane osebe neutemeljena, odločitev sodišča prve stopnje pa je materialnopravno pravilna. Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbi 2. točke prvega odstavka 365. člena v zvezi s členom 37 ZNP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanja, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo vso citirano materialno pravo. Sodišču prve stopnje se niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP v zvezi z ZNP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 74, 79

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.12.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzMjk5