<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSC Sklep II Ip 322/2017

Sodišče:Višje sodišče v Celju
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSCE:2017:II.IP.322.2017
Evidenčna številka:VSC00004760
Datum odločbe:18.10.2017
Senat, sodnik posameznik:Irena Leskovšek Jurjec (preds.), Zdenka Pešec (poroč.), Branko Vitez
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:merilo uspeha - krivdno povzročeni stroški

Jedro

Temeljna pravila za odločanje o stroških v izvršilnem postopku določa 38. člen ZIZ in načelo uspeha iz ZPP se v skladu s 15. členom ZIZ le subsidiarno uporablja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. ter III. točki izreka.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom izreklo, da v izvršilni postopek namesto upnika vstopi njegov pravni naslednik L.d.o.o. (I. točka izreka). Delno je ustavilo izvršbo za 3. 10. 2016 plačanih 27,69 EUR, [...] (II. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik sam nosi stroške za pritožbo zoper sklep z dne 20. 4. 2017 (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je prejelo predlog novega upnika za vstop v postopek na strani upnika. Kot podlago za vstop v postopek je navedel in predložil notarsko overjeno pogodbo o potrditvi odstopa terjatve do dolžnika z dne 23. 11. 2016. V skladu z načelom kontradiktornosti postopka je s predlogom seznanilo dolžnika, ki mu ni nasprotoval. Upniku ni mogoče očitati krivde v zvezi s povzročitvijo stroškov dolžniku za pritožbo zoper sklep z dne 20. 4. 2017, ki je bil razveljavljen z odločbo Višjega sodišča v Celju II Ip 186/2017 z dne 7. 6. 2017 in vrnjen na prvo stopnjo v ponovno odločitev. Razveljavitev je bila posledica procesnih kršitev in ne neutemeljenih ravnanj upnika.

2. Zoper (smiselno) I. in III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je izrek sklepa v I. točki nepopoln in v nasprotju z materialnim pravom. Sodišče je napačno uporabilo 24. člen ZIZ, ko je opirajoč se na ta člen v izreku odločilo, da v izvršilni postopek vstopi pravni naslednik upnika. Kolikor je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za vstop novega upnika, bi moralo v izreku odločiti, da se dovoli vstop novega upnika v izvršbo (materialnopravna narava dela sklepa) in da se postopek nadaljuje z novim upnikom (procesnapravna narava dela sklepa). Obrazložitev v 3. točki sklepa, da je upnik s pogodbo o potrditvi odstopa z dne 23. 6. 2016 prenesel terjatev na novega upnika, je v nasprotju z listinskimi dokazi in sodišče je napačno uporabilo materialno pravo ter zmotno ugotovilo dejansko stanje. Dolžnik si ni sam zakrivil pritožbenih stroškov. Pritožbo je bil primoran vložiti, saj je bilo stanje do sprejema odločitve o vstopu novega upnika v izvršbo nevzdržno. Sodišče je v sklepu potrdilo, da je dejansko sodišče tisto, ki je dolžniku zakrivilo pritožbene stroške, saj je pri odločanju zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (nepravilna sestava sodišča). 26. člen Ustave RS opredeljuje objektivno odgovornost organov za povzročeno škodo. Ko je strokovni sodelavec izdal sklep z dne 20. 4. 2017, je bilo takšno protipravno ravnanje, ki izpolnjuje pogoje odškodninske odgovornosti po navedenem členu Ustave RS. Dolžnik je v posledici evidentne kršitve ZPP utrpel škodo v višini odvetniških stroškov, ki jih je priglasil v pritožbi dne 9. 5. 2017. Sodišče naj mu po 26. členu Ustave RS morebiti tudi kot tretji po 38. členu ZIZ povrne stroške, ki mu jih je zakrivilo, ali naj mu jih povrne upnik, saj je s pritožbo uspel. Nepošteno in v nasprotju z ZPP ter ZIZ je, da nosi stroške sam.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo prvotnemu in novemu upniku.

4. ZIZ v tretjem odstavku 24. člena res določa za primer, če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, lahko nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, [...]. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani I. točki izreka uporabilo dikcijo, da v izvršilni postopek namesto upnika vstopi njegov pravni naslednik in ga poimenovalo s firmo ter dodalo sedež. Pravno dosledno bi bilo, da bi ga poimenovalo kot novega upnika, vendar ta pomanjkljivost ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega dela sklepa. Očitek zmotne uporabe materialnega prava ne drži.

5. Nadaljnje pritožbene navedbe o neustreznosti pogodbe o potrditvi odstopa z dne 23. 11. 2016, s katero je novi upnik dokazoval prehod terjatve in se legitimiral kot novi upnik, pomenijo novote. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je v skladu z načelom kontradiktornosti postopka seznanilo dolžnika s predlogom za spremembo upnika in da mu ni nasprotoval (1. točka obrazložitve). Tega dolžnik v pritožbi ne izpodbija. Iz spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje pozvalo dolžnika, da v roku 8 dni izjavi o zahtevi za vstop novega upnika v izvršilni postopek in če izjave ne bo podal, bo izdalo sklep, s katerim bo dovolilo spremembo na strani upnika. Ta poziv z dne 16. 2. 2017 je bil vročen pooblaščenki dolžnika 22. 2. 2017 z vlogo za vstop novega upnika s prilogami, kar potrjuje elektronska vročilnica. Ker dolžnik v pritožbi ni pojasnil zakaj ni mogel pravočasno podati navedb o neustreznosti pogodbe o potrditvi odstopa z dne 23. 11. 2016 pred sodiščem prve stopnje, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

6. Dolžnik neutemeljeno izpodbija tudi odločitev o stroških. Zmotno zahteva njihovo priznanje na podlagi 26. člena Ustave, ker naj bi šlo za odškodninsko odgovornost Republike Slovenije ter da naj bi utrpel škodo v višini odvetniških stroškov. Izvršilni postopek nima instrumentarija za takšno odločanje, temveč je temu namenjen pravdni postopek. Republika Slovenija tudi ne more nastopati kot tretji v izvršilnem postopku. Tudi če je dolžnik uspel s pritožbo, mu teh stroškov ne more povrniti upnik, ker jih ni povzročil. Temeljna pravila za odločanje o stroških v izvršilnem postopku določa 38. člen ZIZ in načelo uspeha iz ZPP se v skladu s 15. členom ZIZ le subsidiarno uporablja. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v tem primeru ne gre za krivdno povzročene stroške upnika po šestem odstavku 38. člena ZIZ in da jih dolžnik nosi sam.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo dolžnika kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah izreka.

8. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil po šestem odstavku 38. člena ZIZ in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 38, 38/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
17.11.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEyNzYx