VSC Sodba PRp 80/2017

Jedro

V konkretnem primeru torej ne gre za situacijo, ko bi storilcu PN ne bilo mogoče izdati in vročiti takoj na kraju samem, kajti v tem primeru se mu PN vroči po določbah ZP-1, hkrati s PN (iz določbe prvega odstavka člena 57 ZP-1) pa se ob tej priložnosti storilcu vroči tudi kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, če ta ni že naveden v plačilnem nalogu, kar povsem utemeljeno izpostavlja tudi pritožba. Zato je povsem dovolj, da se je prekrškovni organ v izdanem PN glede opisa dejanskega stanja skliceval na zapisnik o nadzoru nad delom na črno, katerega ugotovitve je prvo sodišče le selektivno (ne pa v vseh bistvenih delih) povzelo v izrek izpodbijane sodbe in posledično nepravilno zaključilo, da opis ni dovolj konkretiziran.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da se plačilni nalog (PN) Finančne uprave RS št. 71016-18/2017-47 z dne 14. 4. 2017 ne spremeni in da se postopek o prekršku zoper uvodoma imenovanega storilca zaradi prekrška po šestem odstavku člena 21 ZPDZC-1 ne ustavi in se s stroški postopka ne obremeni proračun, predmetna zadeva pa se vrača prvostopnemu sodišču v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je v hitrem postopku o prekršku odločalo o vloženi zahtevi za sodno varstvo (ZSV) uvodoma imenovanega storilca in ob uradnem preizkusu tako vložene ZSV odločilo, da se plačilni nalog (PN) prekrškovnega organa z dne 14. 4. 2017 tako spremeni, da se postopek o prekršku zoper storilca na podlagi 1. točke prvega odstavka člena 136 Zakona o prekrških (ZP-1), ker dejanje ni prekršek, ustavi, posledično pa je s stroški tako ustavljenega postopka obremenilo proračun.

2. S tako odločitvijo se prekrškovni organ ne strinja in v pravočasno vloženi pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog kršitve materialnih določb zakona in predlaga, da se pritožbi ugodi tako, da se sodbo sodišča prve stopnje razveljavi oziroma, da se potrdi odločitev prekrškovnega organa, izdana v hitrem postopku o prekršku na podlagi citiranega PN z dne 14. 4. 2017.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz izpodbijane sodbe izhajajo naslednja relevantna procesna dejstva:

- prekrškovni organ je storilcu dne 14. 4. 2017 izdal PN št. 71016-18/2014-47 zaradi prekrška po šestem odstavku člena 21 ZPDZC-1, v tem PN, ki je bil storilcu vročen na kraju samem, čeprav storilec ni želel potrditi vročitve pa še izhaja pod rubriko "OPIS DEJANSKEGA STANJA PREKRŠKA Z NAVEDBO DOKAZOV", da se je prekrškovni organ v tem delu skliceval na zapisnik prekrškovnega organa (tedaj inšpekcijskega) v zvezi z nadzorom nad delom na črno, opr. št. Dt 0611-12/2017-105-1 z dne 14. 4. 2017

- zoper tako izdani PN je storilec 19. 4. 2017 vložil ZSV, prvo sodišče pa je po prejemu celotne prekrškovne zadeve s strani prekrškovnega organa v skladu s členom 62.a ZP-1 opravilo uradni preizkus in sprejelo odločitev, ki je pritožbeno problematizirana.

5. Odločitev prvega sodišča temelji na ugotovitvah, da izdani PN temelji na kršitvah materialnih določb predpisa, ki določa prekršek, saj sam opis ravnanja, ki se storilcu očita, ni v zadostni meri konkretiziran. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe v tem delu izhaja povzetek opisa, ki izhaja tudi iz sodbenega izreka napadene sodbe, katerega prvo sodišče šteje za pomanjkljivega, ker ne vsebuje vseh zakonskih znakov očitanega prekrška in zahtevanega standarda konkretizacije.

6. Prekrškovni organ v prvem delu pritožbe pojasnjuje (na podlagi izravnalnih ukrepov pristojnih organov) odkrivanje storitve očitanega prekrška in izpostavlja, da je PN bil kršitelju vročen na kraju samem, čeprav prejem le-tega storilec ni želel potrditi s svojim podpisom, saj se ni čutil odgovornega. Na kraju samem je bil izdan tudi zapisnik o nadzoru nad delom na črno, kar je zavedeno tudi v PN pod rubriko OPIS DEJANJA Z NAVEDBO DOKAZOV, kar je vse v skladu z določbo prvega odstavka člena 57 ZP-1. Razlogi prvega sodišča so po oceni pritožbe glede na opis, ki ga je sodišče povzelo v izrek izpodbijane sodbe, nepravilni, saj naj bi po oceni pritožbe sodišče prezrlo, da je bil v konkretnem primeru postopek o prekršku voden v skladu z določbo prvega odstavka člena 57 ZP-1 in tako prekršek ter dokazi kršitelju predstavljeni na kraju samem. Take pritožbene navedbe so utemeljene.

7. Strinjati se je sicer s prvim sodiščem, da dejanski stan prekrška pomeni tista dejstva in okoliščine, ki zaznamujejo znake prekrška, torej konkreten opis dejanja, ki brez dvoma mora vsebovati vse elemente, ki jih določa predpis za posamezni prekršek. Prekršek je za razliko od kaznivega dejanja kršitev zapovedne norme, pod katero mora organ, ki odloča o odgovornosti za prekršek dejstva in okoliščine, torej konkretno ravnanje storilca subsumirati pod točno določeno pravno normo. Drži, da morajo biti torej v opisu izvršitvenega ravnanja navedene konkretne okoliščine in dejstva, ki opredeljujejo konkretno ravnanje storilca kot dokazljiv historični dogodek, kajti le na ta način se konkretnemu storilcu tudi omogoča učinkovita obramba zoper očitek pristojnega prekrškovnega organa.

8. Ne glede na navedeno pa ima pritožba prav, da je v konkretnem primeru šlo za izdajo PN in ne odločbe o prekršku in sicer izdajo PN na podlagi prvega odstavka člena 57 ZP-1, ko je prekrškovni organ, torej pristojni inšpektor prekršek osebno zaznal na kraju samem in skušal ta PN kršitelju, ki je bil navzoč, takoj vročiti na kraju samem, istočasno pa mu je predočil tudi storjen prekršek, kar izhaja ne le iz zapisa ob vročitvi PN pod rubriko potrdilo o vročitvi, kjer je storilec osebno zapisal, da se ne čuti krivega za prekršek, temveč slednje izhaja tudi iz zapisnika o nadzoru nad delom na črno, ki je bil spisan ob isti priložnosti in katerega storilec prav tako ni želel podpisati, zato mu je bil skupaj s PN prav tako vročen na kraju samem. V konkretnem primeru torej ne gre za situacijo, ko bi storilcu PN ne bilo mogoče izdati in vročiti takoj na kraju samem, kajti v tem primeru se mu PN vroči po določbah ZP-1, hkrati s PN (iz določbe prvega odstavka člena 57 ZP-1) pa se ob tej priložnosti storilcu vroči tudi kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, če ta ni že naveden v plačilnem nalogu, kar povsem utemeljeno izpostavlja tudi pritožba. Primerjava zapisnika o nadzoru nad delom na črno, ki je bil sestavljen istega dne in ki je bil očitno obdolžencu na kraju samem predočen in tudi predstavljen ter vročen, na katerega pa se glede opisa dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov sklicuje tudi izdani PN (pod rubriko: opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov) pokaže, da se storilcu v konkretnem primeru očita kršitev šestega odstavka člena 21 ZPDZC-1. Iz navedenega zapisnika pa izhajajo relevantne ugotovitve v zvezi z očitanim prekrškom, kot so (-) da naj bi storilec opravljal v konkretnem primeru delo brez ustrezne pravne podlage na naslovu ... pri naročniku D. J., (-) opravljal naj bi keramičarska dela, (-)storilec naj bi bil v tem času zaznan s strani prekrškovnega organa v delovni obleki in uporabljal naj bi zidarsko orodje, pri čemer pa je v opis očitka v izpodbijani sodbi zajet le del teh ugotovitev iz inšpekcijskega zapisnika, takšen opis pa je sodišče ocenilo za ne dovolj konkretiziran, kar pa glede na vzorno sestavljen zapisnik o inšpekcijskem pregledu z dne 14. 4. 2017 utemeljeno problematizira pritožba prekrškovnega organa, ki povsem pravilno opozarja na ključno dejstvo v predmetni prekrškovni zadevi in sicer, da je v obravnavanem primeru bil prekršek storilcu predočen na kraju samem, istočasno sta mu bila vročena tako zapisnik o inšpekcijskem pregledu kot tudi PN. Zato je povsem dovolj, da se je prekrškovni organ v izdanem PN glede opisa dejanskega stanja skliceval na zapisnik o nadzoru nad delom na črno, katerega ugotovitve je prvo sodišče le selektivno (ne pa v vseh bistvenih delih) povzelo v izrek izpodbijane sodbe in posledično nepravilno zaključilo, da opis ni dovolj konkretiziran.

9. Zaradi navedenega je bilo potrebno pritrditi pritožbi, da je v konkretnem primeru prvostopno sodišče s tem, ko je glede na tako le delno povzeti opis storilčevega ravnanja v izrek izpodbijane sodbe, takšen izrek štelo za ne dovolj konkretiziran in posledično postopek o prekršku ustavilo, kršilo 1. točko člena 156 ZP-1. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi zakonskega pooblastila iz devetega odstavka člena 163 ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz tega sodbenega izreka, torej, da se postopek o prekršku ne ustavi in se posledično zadeva vrača prvemu sodišču v nadaljnji postopek, kot tudi, da se s stroški ustavljenega postopka v tej fazi ne obremeni proračun.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 451/2010
• UPRS sodba I U 1431/2014
• VSL Sklep PRp 131/2020