VSC Sklep II Cpg 156/2017

Jedro

Glede na zakonsko široko zastavljeno pravico družbenika do informacij je treba omejitev te pravice razlagati zelo ozko. Možna je le v izjemnih primerih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom naložilo nasprotnemu udeležencu, da je v roku 8 dni od prejema sklepa dolžan omogočiti predlagatelju vpogled v vse spise in tudi knjige družbe, zlasti v poslovne knjige, knjigovodske listine, vse sklenjene pogodbe in vse druge listine, vključno z vso poslovno korespondenco družbe, v takšni obliki, kot se vodijo pri družbi (I. točka izreka) in nasprotnemu udeležencu naložilo, da mora plačati predlagatelju stroške postopka v znesku 664,06 EUR, v roku 8 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka (dalje) do plačila (II. točka izreka). Ugotovilo je, da ravnanje predlagatelja, ki nasprotnega udeleženca ni takoj obvestil o nakupu poslovnega deleža, ne predstavlja razloga v smislu drugega odstavka 512. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), zaradi katerega bi lahko omejeval družbeniku pravico do vpogleda in informacij o poslovanju družbe. Samo poslovno sodelovanje z družbo ne predstavlja razloga v smislu drugega odstavka 512. člena ZGD-1, ki bi lahko omejeval pravice družbenika. Kolikor so bile nasprotnemu udeležencu kršene pravice iz posameznega posla, ima na voljo ustrezna pravna sredstva in lahko sproži ustrezne postopke. Glede poslovnega sodelovanja pred osmimi leti, na podlagi katerega naj bi nasprotni udeleženec izpolnil vsa naročila brez reklamacij, nato pa je predlagatelj storniral dobave ter prepovedal nadaljnjo dobavo in tako povzročil škodo v znesku okoli 200.000,00 EUR, bi lahko nasprotni udeleženec morebitno škodo uveljavljal sodno. Tudi ravnanje predlagatelja, ki naj bi bilo razvidno iz predloženih listin in dokumentacije iz poslovnih knjig, da je nasprotni udeleženec dobavljal predlagatelju večje količine blaga, nato pa je dobava v določenem roku močno upadla, ne dokazuje takšnega ravnanja, zaradi katerega bi bilo možno po drugem odstavku 512. člena ZGD-1 zavrniti pravico družbenika do informacij in vpogleda v poslovne knjige nasprotnega udeleženca.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo nasprotni udeleženec po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). V pritožbi opozarja na napačen pristop sodišča prve stopnje k presoji njegovih posameznih navedb. Sodišče prve stopnje presoja vsako njegovo navedbo glede obstoja odklonitvenega razloga posebej in samo zase. V konkretnem primeru pa bi lahko popolno ugotovilo dejansko stanje le na podlagi presoje vseh navedb in predloženih dokazov v celoti in ne zgolj vsakega samega zase. Vsako njegovo dejanje samo zase ni tolikšne teže, da bi predstavljalo odklonitveni razlog po drugem odstavku 512. člena ZGD-1. Ob presoji vseh okoliščin skupaj pa bi sodišče prve stopnje moglo in moralo ugotoviti naklepno delovanje predlagatelja, ki je naperjeno zoper njega. Sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo in presojalo pomena koncerna ter dejstva zatrjevane odvisnosti predlagatelja v tej mreži. Manjka ugotovitev oziroma zaključek sodišča prve stopnje glede medsebojnih odnosov družb in zasledovanja skupnih interesov. V zvezi s poslovnim sodelovanjem v preteklosti kažejo cit. zatrjevanja namene koncerna (v katerega je vključen predlagatelj) in smer njihovega delovanja v njegovo oškodovanje. Iz njegovih listin je jasno razviden upad naročil P., ki je bil brez pravnega in dejanskega temelja. Iz njegovih navedb (ki jih sodišče prve stopnje ne presoja oziroma je njegova presoja le pavšalna) je razvidno, da predlagatelj že od vstopa v družbo nima poštenih namenov. To dejstvo je izkazano že z dejstvom, da ga predlagatelj ni obvestil o nakupu njegovega poslovnega deleža, niti mu tega ni omenil ob priliki dogovarjanja za sestanek. Če bi predlagatelj pridobil poslovni delež v dobri veri, je pričakovano, da bi o tem obvestil poslovodstvo družbe in se tudi dogovoril za morebitni sestanek. Navedeno ravnanje pa skupaj z dogodki iz preteklega poslovnega sodelovanja meče slabo luč na namene predlagatelja, zaradi česar je utemeljeno štel njegov odkup poslovnega deleža za sovražni prevzem. Predlagatelj glede na trenutno stanje glasovalnih pravic res nima večine, je pa dejstvo, da lahko s svojimi glasovalnimi pravicami bistveno vpliva na sprejem pomembnih odločitev (sprememba družbene pogodbe, ipd.). Predlagatelj za obdobje pred 15. 12. 2016 ne izkazuje pravnega interesa za vpogled. Nesporno je, da pred 15. 12. 2016 ni bil družbenik, ampak je bil lastnik in imetnik deleža A. K. ml.

3. Nasprotni udeleženec je na dan vročitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje (5. 6. 2017) vložil vlogo z dne 30. 5. 2017, za katero je v vlogi z dne 12. 6. 2016 sporočil sodišču prve stopnje, naj jo šteje za dopolnitev pritožbe. Z dopolnitvijo pritožbe je vložil v spis izpis letnega prometa z družbo - holdingom P. od leta 2006 do 2017. Poleg tega je navedel, da je iz izpisa jasno razviden nenaden upad prometa v letu 2009. Tako je izkazano njegovo zatrjevanje glede nenadne odpovedi naročil. Gospod S. je naredil dve skici izkovkov. V zvezi z razvojem izkovkov predlaga, da sodišče prve stopnje zasliši priči prokurista in S. B. ter njegovega zakonitega zastopnika. Vlaga še dodatno korespondenco, ki se nanaša na obdobje od 2007 do 2009.

4. Predlagatelj je po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovoril na pritožbo in njeno dopolnitev. V odgovoru navaja, da so bile navedbe nasprotnega udeleženca pavšalne in neizkazane, paranoidne in iracionalne oziroma neživljenjske, same po sebi in gledano kot celota. Zato bi on kot imetnik znatnega poslovnega deleža, ki ga je kupil za zelo visoko kupnino, poskušal škodovati nasprotnemu udeležencu in na ta način uničiti lastno investicijo oziroma oškodovati lastno premoženje.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pravica družbenika do informacij in vpogleda po 512. in 513. člena ZGD-1 spada med članske (upravljalske) pravice. Njen namen je, da omogoči družbeniku, da si ustvari "jasno sliko" o zadevah družbe in mu služi, da se seznani z dejstvi, na podlagi katerih lahko ugotovi, v kolikšni meri je dosegel namen svoje udeležbe v družbi, oziroma v kolikšni meri je ta namen mogoče doseči v prihodnje. Zato pravica do informacij in vpogleda v sistemu korporacijskih pravic družbenikov v d. o. o. obstaja kot samostojna pravica in jo družbenik lahko uresničuje neodvisno od izvrševanja drugih pravic. Učinkovito izvrševanje na primer pravice do glasovanja ali pravice vložiti tožbo za povračilo škode na način actio pro socio namreč zahteva, da je družbenik seznanjen z vsemi potrebnimi dejstvi. Zato je zadostna informiranost družbenika dejansko predpostavka za izvrševanje vseh njegovih drugih korporacijskih pravic. Po drugi strani pa to pomeni, da mora biti obseg individualne informacijske pravice vsaj tolikšen, da omogoča učinkovito izvrševanje ostalih korporacijskih pravic. Pravica družbenika do informacij in vpogleda je tako tudi pomožna pravica (Hilfsrecht) za izvrševanje drugih pravic, ki jih ima družbenik iz naslova svojega članstva v družbi¹. Zato ne drži navedba nasprotnega udeleženca v zaključku pritožbe, da predlagatelj za obdobje pred 15. 12. 2016 ne izkazuje pravnega interesa za vpogled, ker pred tem dnem ni bil njegov družbenik. Iz primera v sodni praksi, sklepa VSK Cpg 81/2011, res izhaja, da je Okrožno sodišče v Kopru omejilo predlog predlagatelja na poslovna leta 2009 do 2011, torej na obdobje od pridobitve deleža predlagatelja v nasprotnem udeležencu. Vendar pa ta zavrnitveni del cit. sklepa ni bil pritožbeno izpodbijan. Zato ne pomeni, da je bil tudi materialnopravno pravilen, še manj pa ne pomeni enotne sodne prakse.

7. Nasprotni udeleženec v pritožbi ne zanika ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlagatelj izpolnil zakonsko določene pogoje in da je kot družbenik aktivno legitimiran za vložitev predloga po 512. členu ZGD-1 (6. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Izpodbija zgolj zaključke sodišča prve stopnje glede njegovih zatrjevanj o obstoju zavrnitvenega oziroma odklonitvenega razloga po drugem odstavku 512. člena ZGD-1. Po tej določbi sme poslovodja zavrniti zahtevo po informacijah ali vpogledu, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. O odklonitvi zahteve dokončno odločajo družbeniki. V skladu s 513. členom ZGD-1 sme družbenik, ki mu informacije nisi bile dane ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom prejšnjega člena, od sodišča zahtevati, da s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli vpogled. Ta določba ZGD-1 pa je bila podlaga za odločanje sodišča prve stopnje.

8. Glede na zakonsko široko zastavljeno pravico družbenika do informacij je treba omejitev te pravice razlagati zelo ozko. Možna je le v izjemnih primerih. Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo trditve nasprotnega udeleženca po zaporedju, kot jih je navajal v odgovoru na predlog. Pri tem ni pripisovalo nobenega posebnega pomena, da je treba očitke nasprotnega udeleženca obravnavati skupaj. Določba 8. člena ZPP o vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter o uspehu celotnega dokaznega postopka, velja za dokaze, ne pa za trditve. Tudi če se trditve nasprotnega udeleženca obravnavajo skupaj in predloženi dokazi tako, kot določa 8. člen ZPP, sodišče prve stopnje pa jih je tako tudi obravnavalo, nasprotni udeleženec ni izkazal verjetnosti, da bi družbenik uporabil informacije za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. Za posamezna dejanja celo v pritožbi sam priznava, da sama zase nimajo tolikšne teže, da bi predstavljala odklonitveni razlog po drugem odstavku 512. člena ZGD-1.

9. Sodišče prve stopnje je ustrezno obrazložilo in presojalo pomen koncerna, katerega član naj bi bil predlagatelj. Tudi če iz listin izhaja, da je prišlo do upada naročil koncerna, to ne pomeni razloga za zavrnitev zahteve po informacijah po drugem odstavku 512. člena ZGD-1. V čem naj bi bil upad naročil podan brez pravnega in dejanskega temelja, nasprotni udeleženec v postopku ni pojasnil. Njegove trditve so bile pavšalne. Tudi ne drži, da je obrazložitev sodišča prve stopnje glede konkurence predlagatelja in koncerna pavšalna, da ni zmožna preizkusa in da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, ki naj bi vplivala na zakonitost in pravilnost izdane sodne odločbe ter da so zaključki sodišča prve stopnje v nasprotju z listinami. Nasprotni udeleženec v pritožbi ni niti pojasnil, v nasprotju s katerimi listinami naj bi to bilo.

10. Sodišče prve stopnje je obravnavalo trditve nasprotnega udeleženca, kot jih je podal. Te so bile nekonkretizirane. Nasprotni udeleženec v pritožbi prav tako neutemeljeno očita sodišču prve stopnje in predlagatelju, da naj bi iz neobvestitve o nakupu poslovnega deleža izhajalo, da predlagatelj nima poštenih namenov, da to skupaj z dogodki iz preteklega poslovnega sodelovanja meče slabo luč na namene predlagatelja in da je zaradi tega štel njegov nakup poslovnega deleža za sovražni prevzem. Zgolj "metanje slabe luči" pa še ne pomeni razloga za zavrnitev informacijske zahteve družbenika. Enako ne, če lahko družbenik s svojimi glasovalnimi pravicami bistveno vpliva na sprejem pomembnih odločitev, glede na to, da je predlagatelj imetnik 32 % deleža. Glasovanje glede na delež pa je sestavni del kapitalske družbe.

11. V nepravdnem postopku narok ni obvezen, sodišče ga v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZNP opravi, če je to predpisano z zakonom, ali če oceni, da je to za postopek potrebno. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na predlog predlagal zaslišanje prokurista v zvezi z upadom naročil in z domnevno povzročeno škodo pri poslovanju pred petimi ter osmimi leti. Toda pojasnjeno je že bilo, da zgolj upad naročil ni razlog za zavrnitev informacijske zahteve, zato sodišču prve stopnje o tem ni bilo treba zasliševati prokurista. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da kolikor so bile nasprotnemu udeležencu kršene pravice iz posameznega posla, ima ta na voljo ustrezna prava sredstva in lahko sproži ustrezne postopke (11. in 12. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Za pavšalne trditve pa sodišču prve stopnje ni bilo treba zasliševati prokurista, ker ta s svojo izpovedbo ne more dopolnjevati trditev nasprotnega udeleženca. Dopolnitvi pritožbe je nasprotni udeleženec priložil več listinskih dokazov in predlagal zaslišanje priče S. B. Ker teh dokazov ni predložil oziroma predlagal že pred sodiščem prve stopnje, je z njimi prepozen in sodišče druge stopnje jih ni upoštevalo (drugi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ter četrtim in šestim odstavkom 286. člena ZPP ter s 37. členom ZNP).

12. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom ZNP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 37. členom ZNP zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

13. Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in s 37. členom ZNP).

14. Tudi predlagatelj krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP).

-------------------------------
¹ P. Podgorelec, Pravica družbenika d. o. o. do informacij in vpogleda, Podjetje in delo, 2004, št. 5, stran 763.

Datum zadnje spremembe:

29.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cpg 587/2020
• VSM sklep I Cpg 473/2016
• VSL Sklep I Cpg 306/2017