VSC Sklep Cp 309/2017

Jedro

Ko med služnostnim upravičencem in lastnikom zemljišča ni konsenza glede izvedbe nujne poti na trasi, na kateri je ustanovljena, o tem odloči sodišče.

Ob odsotnosti zahtevka za dopustitev vzpostavitve konkretno opisane poti, ter ob odsotnosti trditev, da gre za tak način vzpostavitve poti, ki bo lastninsko pravico omejeval v čim manjši meri, predlagatelj ni izkazal za verjetno niti, da terjatev obstoji, niti, da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da poslej v celoti glasi:

"1. Ugovoru se ugodi, sklep o izdaji začasne odredbe z dne 20. 12. 2016 se razveljavi in se predlog za izdajo začasne odredbe z dne 13. 12. 2016 zavrne.

2. O stroških, nastalih v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, bo odločeno s končno odločbo."

II. O stroških tega pritožbenega postopka bo odločeno v okviru odločanja o glavni stvari.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje deloma ugodilo ugovoru zoper sklep o dovolitvi začasne odredbe tako, da je izrek v 1. točki sklepa spremenilo, v ostalem delu pa je ugovor zavrnilo. Odločilo je še o stroških postopka zavarovanja.

2. Nasprotni udeleženki v pravočasni pritožbi uveljavljata pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma spremembo z ugoditvijo ugovoru ter zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Priglašata pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Nujna pot je po ureditvi v Stvarnopravnem zakoniku (v nadaljevanju SPZ) stvarna služnost, ki se ustanovi prisilno: s sklepom nepravdnega sodišča, ki je konstitutivne narave. S pravnomočnostjo sklepa o ustanovitvi nujne poti pridobi upravičenec upravičenja, ki ustrezajo vsebini stvarne služnosti.

5. V konkretnem primeru je predlagatelj kot vsakokratni lastnik nepremičnine, v korist katere je ustanovljena nujna pot s sklepom nepravdnega sodišča, pridobil pravico tisti del zemljišča nasprotnih udeleženk, ki je obremenjen s služnostjo, uporabljati za hojo in vožnjo z motornimi vozili. Realizacijo te pravice ovira okoliščina, da je zemljišče travnato in se zato poti zaradi neprimerne utrjenosti ne da uporabljati.

6. Nujna pot je omejitev lastninske pravice, saj je lastnik dolžan trpeti oblastvene posege lastnika drugega zemljišča na svojem zemljišču, ni pa mogoče od njega zahtevati, da jo mora usposobiti za rabo, za katero je ustanovljena. To je breme, ki ga mora trpeti služnostni upravičenec, lastnik služečega zemljišča pa ga mora dovoliti.

7. Ko izvrševanje služnosti ni pogojeno z usposobitvijo trase poti, ki terja posege v služeče zemljišče, lahko služnostni upravičenec prične nujno pot uporabljati s pravnomočnostjo sklepa, s katerim je bila ustanovljena. Če pa se lastnik služečega zemljišča temu upira, lahko služnostni upravičenec zoper njega zahteva: (i) izvršbo, če je oblikovalnemu izreku sklepa (o ustanovitvi nujne poti) dodan tudi dajatveni izrek (o zavezi lastnika dopustiti uporabo v dovoljenem obsegu) ali (ii) varstvo s konfesorno tožbo (212. člen SPZ), na njeni podlagi izdana sodba pa je izvršilni naslov.

8. Obligatorna vsebina sklepa o ustanovitvi nujne poti je skladno z določbo drugega odstavka 145. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) le natančna določitev trase in načina uporabe nujne poti in višine denarnega nadomestila, kar pa ne pomeni, da kumulacija dajatvenega izreka o dovolitvi uporabe poti (zaradi katerega v primeru preprečevanja uporabe poti odpade potreba po konfesorni tožbi) ni dopustna.

9. Ko med služnostnim upravičencem in lastnikom zemljišča ni konsenza glede izvedbe nujne poti na trasi, na kateri je ustanovljena, o tem odloči sodišče. Izbira načina ne more biti prepuščena upravičencu. Tudi lastniku zemljišča, ki bo z vzpostavitvijo poti obremenjeno, je treba dati možnost obravnavanja.

10. Prva možnost za to je, kot izhaja iz nekaterih odločb nepravdnih sodišč, podana že v okviru nepravdnega postopka za ustanovitev nujne poti. Že v sklepu o ustanovitvi nujne poti sodišče na upravičenčev predlog odloči o lastnikovi dolžnosti dopustiti vzpostavitev konkretno opredeljenega stanja v naravi in način vzpostavitve (o konkretno opredeljenih posegih). Tak sklep je izvršljiv.

11. Druga možnost, ki pride v poštev, če nepravdno sodišče o navedenem ne odloči, je tožba upravičenca zoper lastnika zemljišča z zahtevkom za dopustitev vzpostavitve konkretno opisane poti in načina vzpostavitve. Posegi, potrebni za usposobitev nujne poti za dovoljeno rabo, so namreč od primera do primera različni; nekje bo zadoščala odstranitev ograje, drevesa, brez posega v zemljišče, drugje pač ne in bo potrebno prestaviti električne, vodovodne, telefonske vode, poglobiti ali nasuti zemljišče, zgraditi ali odstraniti škarpe, pohodne ali vozne površine utrditi in drugo. Upoštevati je treba, da ni v vseh zadevah mogoč le en sam in vnaprej popolnoma jasen način usposobitve poti. Ko način usposobitve trase poti ni očiten ali ko je možnih več načinov, je treba izbrati tistega, ki je pravno dopusten, strokovno pravilen in najprimernejši glede na vpliv na okoliška zemljišča ter upravičencu omogoča izvrševanje upravičenj iz ustanovljene služnostne pravice, lastnikovo lastninsko pravico pa omejuje v čim manjši meri. Ni torej relevantno le, da nujna pot po obsegu (dimenzijah) ne odstopa od poti, ustanovljene s sklepom, ampak je relevanten tudi način izvedbe poti v naravi¹ .

12. V pravnomočno končani zadevi N 8/2012 o lastnikovi dolžnosti dopustitve vzpostavitve nujne poti zaradi odsotnosti upravičenčevega predloga ni bilo odločeno. V predmetni (nepravdni) zadevi (šele) upravičenec predlaga, da sodišče dovoli celotno traso nujne poti urediti tako, da na svoje stroške na celotni površini nujne poti odstrani zgornji sloj humusa, utrdi podlago, na celotno površino navozi gramoz - tampon v debelini 30 cm in gramoz - tampon utrdi oziroma povalja (po modifikaciji z dne 14. 4. 2017 pa še, da po lastni presoji celotno površino tudi utrdi z asfaltom ali betonskimi tlakovci).

13. Ob odsotnosti zahtevka za dopustitev vzpostavitve konkretno opisane poti, ter ob odsotnosti trditev, da gre za tak način vzpostavitve poti, ki bo lastninsko pravico omejeval v čim manjši meri, se izkaže za utemeljeno pritožbena trditev, da predlagatelj ni izkazal za verjetno niti, da terjatev obstoji, niti, da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

14. Pritožbi je bilo potrebno ugoditi in zaradi pravilne uporabe materialnega prava izpodbijano odločitev spremeniti tako, da se ugovoru v celoti ugodi, sklep o začasni odredbi razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne (3. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena ter peta alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, 15. in 239. člen ZIZ in 27. člen ZNP).

15. O stroških, ki so strankama nastali v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe ter v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo odločeno v okviru odločbe o glavni stvari (35. in 27. člen ZNP, četrti odstavek 163. člena ZPP, 15. in 239. člen ZIZ).

16. V izogib morebitnim zapletom v nadaljevanju postopka velja ob ugotovitvi, da bi moral predlagatelj sodno varstvo zahtevati s tožbo, sodišče prve stopnje opozoriti na določbo 17. člena ZNP, ki ureja razmerje med nepravdnim in pravdnim postopkom.

-------------------------------
¹ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 332/2015 z dne 23. 3. 2017.

Datum zadnje spremembe:

21.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 565/2018
• VSL Sklep I Cp 1469/2021
• VSK sklep I Cp 673/2003