VSC Sodba Cpg 139/2017

Jedro

Zaradi zmotne ocene bistva spora, na kar pravilno opozarja pritožba, je sodišče prve stopnje zmotno ugotavljalo dejansko stanje na primerjavi med dejansko vrednostjo vseh izvedenih del in višino že prejetih plačil, zmanjšano za manipulativne stroške, moralo pa bi zgolj ugotavljati ali je glede na dejansko vrednost vseh opravljenih del, kot jih je ugotovil izvedenec, tožeča stranka upravičena do plačila po vtoževani V. začasni situaciji.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke delno ugodilo.

Izrek

I. Pritožbi glede izpodbijane I. in III. točke izreka sodbe se ugodi in se v tem delu izpodbijana sodba spremeni tako, da izrek sodbe glasi: "I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 16. 12. 2013 opr. št. VL 203492/2013 se razveljavi še v preostanku in se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki glavnico v znesku 38.616,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2013 dalje do plačila in stroške izvršilnega postopka v znesku 102,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2013 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo, zavrne. II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 8.161,69 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila, pod izvršbo."

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 2.047,12 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila, pod izvršbo.

III. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (in sklepom) I Pg 537/2016 z dne 1. 3. 2017 izreklo: "I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 16. 12. 2013 opr. št. VL 203492/2013 se delno vzdrži v veljavi za plačilo glavnice v znesku 38.616,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1. 12. 2013 dalje do plačila in za plačilo stroškov izvršilnega postopka v znesku 102,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2013 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo. II. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 16. 12. 2013 opr. št. VL 203492/2013 se delno razveljavi za plačilo glavnice v znesku 134.887,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2013 dalje do plačila in za plačilo stroškov izvršilnega postopka v znesku 359,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 38.616,04 EUR od 1. 11. 2013 do 30. 11. 2013 in se zahtevek tožeče stranke v tem delu zavrne. III. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške pravdnega postopka v znesku 4.166,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila. Pobotni ugovor tožene stranke se zavrže."

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja: (-) da med pravdnima strankama ni sporno, da sta dne 03.06.2013 podpisali podizvajalsko pogodbo za izvedbo gradbenih del na objektu E. (priloga B1 in A6) in da je pred tem tožena stranka dne 20. 09. 2012, kot poslovodeči izvajalec skupaj z izvajalcem P. d.o.o. in investitorjem E d.o.o., podpisala gradbeno pogodbo št. 005/2012; (-) ker P. d.o.o., zaradi finančnih težav in stečaja, del ni mogel več nadaljevati, je dela kot podizvajalec prevzela tožeča stranka; (-) da je s podpisom Podizvajalske pogodbe tožeča stranka izjavila, da je v celoti seznanjena z Gradbeno pogodbo št. 005/2012 (priloga B3 in A7) in z Dodatkom št. 1 h gradbeni pogodbi (v prilogi A12), sklenjenimi med naročnikom E. d.o.o. in podjetjem H. d.o.o. (poslovodeči izvajalec), ter P. d.o.o. (kot izvajalcem) in s Sporazumom k pogodbi o skupnem nastopu za izvedbo gradbeno obrtniških del za izgradnjo E., sklenjenim med P. d.o.o. in H. d.o.o., za izvedbo nizko energetskega pasivnega stanovanjsko poslovnega objekta E.; (-) da je tožeča stranka kot podizvajalec soglašala, da se vsi členi Gradbene pogodbe št. 005/2012 in Dodatka št. 1 h gradbeni pogodbi na podlagi Sporazuma k pogodbi o skupnem nastopu za izvedbo gradbeno obrtniških del za izgradnjo E., smiselno nanašajo tudi na podizvajalca po načelu "back to back" za pogodbena dela podizvajalca; (-) da med pravdnima strankama ni sporna pogodbena vrednost del, ki se jih je zavezala izvesti tožeča stranka in znaša 1.212.511,21 EUR brez 20% DDV in iz sklenjene podizvajalske pogodbe še izhaja, da podizvajalec priznava izvajalcu 4% manipulativnih stroškov na pogodbeno vrednost, ki se obračunava pri vsaki situaciji in da se obračun vrši po sistemu funkcionalni ključ v roke (4. člen priloge A6), iz 5. člena podizvajalske pogodbe pa izhaja, da tožeča stranka s to pogodbo prevzema podrejeni dolg v višini 373.830,60 EUR pogodbene vrednosti (vrednost stanovanja B-1-1; 4SS); (-) da med pravdnima strankama ni sporno, da je tožeča stranka za opravljena dela izdala pet začasnih situacij, pri čemer v tem postopku vtožuje zgolj plačilo po 5. začasni situaciji; (-) da tožeča stranka pogodbeno prevzetih del ni dokončala, temveč je z deli prekinila in od pogodbe odstopila in da je tožena stranka sprejela odstop tožeče stranke od pogodbe, saj je dela nadaljevala z drugim izvajalcem; (-) da je tožena stranka sedaj vtoževano situacijo zavrnila, ker je tožena stranka tožečo stranko že v prejšnjih situacijah preplačala za izvedena dela;(-) da iz izvedenskega mnenja izvedenca za gradbeništvo izhaja, da je v primeru, če pride do odstopa od pogodbe v praksi uveljavljeno načelo, da se v primeru prekinitve pogodbe s klavzulo "na ključ" izvede obračun dejansko izvedenih del po enoti mere, saj je nemogoče ugotoviti vrednost predvidljivih in nepredvidljivih nepredvidenih in več del, pri tem pa je osnova ponudbeni predračun, potrjene količine v gradbeni knjigi in pogodbena določila; (-) da iz izvedenskega mnenja izhaja, da obračun po V. začasni situaciji z dne 1. 10. 2013 (priloga A13) ni pravilen, saj količina izvedenih del ni bila potrjena v gradbeni knjigi in da prav tako ni pravilen obračun v prilogi B50, saj tudi ta obračun ne temelji v vseh postavkah na potrjenih količinah v gradbeni knjigi; (-) da je sodišče prve stopnje tako v celoti sledilo izvedencu, ki je pojasnil, da je način obračuna, kot ga je sam uporabil, v primeru, ko pride do razdora (odpovedi) pogodbe na ključ, tudi običajna praksa v gradbeništvu; (-) da iz izvedenskega mnenja izhaja, da znesek 179.789,97 EUR , kolikor je vrednost del ugotovil izvedenec, predstavlja obračun vseh dejansko opravljenih del do odstopa od pogodbe (kumulativni izračun izvršenih del) izveden na osnovi ponudbenega predračuna in potrjenih količin v gradbeni knjigi; (-) da je iz tabele na listni številki 230 v spisu, ki prikazuje izpis vseh situacij in pregled plačil (dopolnitev izvedenskega mnenja) razvidno, da je kumulativni izračun izvršenih del po I. (prvi) začasni situaciji znašal 5.063,37 EUR, vrednost situacije prav toliko, izvedeno plačilo pa 3.564,72 EUR, po II. (drugi) začasni situaciji je kumulativni izračun izvršenih del 60.625,56 EUR, vrednost situacije 55.562,19 EUR, izvedeno plačilo pa 36.894,48 EUR, po III. (tretji) začasni situaciji je kumulativni izračun izvršenih del znašal 140.660,53 EUR, vrednost situacije 80.034,97 EUR, izvedeno plačilo v višini 53.114,93 EUR, po IV. (četrti) začasni situaciji je kumulativni izračun izvršenih del znašal 205.310,22 EUR, vrednost situacije 64.649,69 EUR, izvedeno plačilo pa 40.408,20 EUR; (-) da po V. (peti) začasni situaciji, ki je hkrati končna situacija, kumulativni izračun dejansko izvršenih del znaša zgolj 179.789,97 EUR oziroma ta znesek predstavlja obračun vseh dejansko opravljenih del do odstopa od pogodb; (-) da je, upoštevajoč izvedensko mnenje, sodišče ugotovilo, da je tožeča stranka do odstopa od pogodbe opravila dela v skupni vrednosti 179.789,97 EUR, od tega je za opravljena dela prejela že plačano 133.982,33 EUR kot je ugotovil izvedenec in izhaja iz pisne dokumentacije v spisu, nadalje je izvedenec ugotovil, da podrejeni dolg znaša 55.429,25 EUR oziroma 30,83% od vrednosti dejansko opravljenih del; (-) da tožeča stranka ni dobila plačila za vsa opravljena dela do odstopa od pogodbe, zato je upravičena do plačila, ki ga je sodišče izračunalo tako, da je od vrednosti vseh izvršenih del do odstopa od pogodbe 179.789,97 EUR odštelo že prejeta plačila v vrednosti 133.982,33 EUR in manipulativne stroške v višini 7.191,60 EUR, ki jih je podizvajalec priznal izvajalcu in se obračunajo pri vsaki situaciji in je tožena stranka tako dolžna plačati tožeči stranki še 38.616,04 EUR po V. začasni situaciji, v presežku za 134.887,38 EUR pa je potrebno zahtevek tožeče stranke zavrniti.

3. Sodišče prve stopnje je tako razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 16. 12. 2013 opr. št. VL 203492/2013 delno pusti v veljavi za znesek 38.616,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1. 12. 2013 dalje do plačila, saj je tožena stranka z izpolnitvijo svoje denarne obveznosti v zamudi (v skladu s 299. členom in 378. členom OZ), ker je terjatev po V. začasni situaciji zapadla v plačilo 30. 11. 2013, kot izhaja iz izpiska odprtih postavk v prilogi A14, v presežku za znesek 134.887,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1. 11. 2013 dalje do plačila in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 38.616,04 EUR od 1. 11. 2013 do 30. 11. 2013 je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

4. Zoper to sodbo je glede I. točke in III. točke izreka po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti stroškovno zavrne (torej tudi v delu, ko je bila toženi stranki naložena obveznost plačila 38.616,04 EUR s pripadki), podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločitev.

5. Pritožba povzema, da je v konkretnem primeru sodni izvedenec ugotovil, da je tožeča stranka izvedla skupaj dela v znesku 179.789,97 EUR, čeprav je tožeča stranka v predmetni zadevi uveljavljala v plačilo še znesek po V. začasni situaciji v višini 173.503,42 EUR in sicer poleg tistega, kar je že bilo predmet začasnih situacij od I do IV.

6. Po mnenju pritožbe je presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki ob upoštevanju že izvedenih plačil plačati še 38.616,04 EUR s pripadki, v nasprotju s trditvami in izvedenimi dokazi. Kot trdi pritožba, je več kot očitno, da je sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe povsem pomešalo, kaj je predmet tožbenega zahtevka v predmetnem gospodarskem sporu in je glede na samo vsebinsko obrazložitev odločitve, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe, povsem jasno, da je sodišče prve stopnje dejansko združilo predmet tožbenega zahtevka iz predmetne zadeve, kakor tudi iz zadeve istega sodišča I Pg 62/2016, in to kljub temu, da je samo v točki 13 obrazložitve izpodbijane sodbe povsem jasno zapisalo, da združitve predmetnega gospodarskega spora z gospodarskim sporom istega sodišča I Pg 62/2016 ni dovolilo (saj je predlog za združitev obeh navedenih postopkov s svojim sklepom z dne 06. 01. 2016 že pravnomočno zavrnilo v predhodnem postopku I Pg 133/2014).

7. Kot navaja pritožba, bi sodišče prve stopnje v predmetnem gospodarskem sporu moralo zgolj ugotoviti ali je tožeča stranka poleg tistega, kar je toženi stranki že zaračunala v svojih začasnih situacijah št. I do IV (in kar je s strani tožene stranke bilo tožeči stranki tudi priznano ter v pretežnem delu, razen seveda zadržanih sredstev iz naslova podrejenega dolga, tudi že izplačano - to pa predstavlja s strani tožene stranke zatrjevani znesek 205.310,22 EUR, katerega je priznala sama tožeča stranka), dejansko iz naslova izvedenih del upravičena še do dodatnih 173.503,42 EUR, kar se toženi stranki s strani tožeče stranke še dodatno zaračunava s V. začasno situacijo z dne 01. 10. 2013. Odgovor na to je seveda negativen, saj je sodni izvedenec ugotovil, da je tožeča stranka do odstopa od podizvajalske pogodbe dejansko izvedla dela v skupni vrednosti 179.789,97 EUR, kar pa je manj (in sicer za znesek 16.813,21 EUR) kot pa je tožeča stranka že dobila potrjeno s strani tožene stranke na podlagi začasnih situacij št. I do IV, kar predstavlja že navedeni znesek 205.310,22 EUR. Tako tožeča stranka dejansko sploh ni upravičena do kakršnega koli plačila po V. začasni situaciji, z dne 01. 10. 2013, kot to v predmetnem postopku s svojim tožbenim zahtevkom zahteva tožeča stranka.

8. Tožena stranka je priglasila stroške pritožbe.

9. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Meni, da je izpodbijana sodba v celoti pravilna in zakonita ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne ter potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

10. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

11. Pritožba je utemeljena.

12. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami, da je predmet spora v obravnavani zadevi zgolj vtoževani znesek po V. začasni situaciji (listina A 13 v spisu), ki jo je tožeča stranka izstavila 1. 10. 2013 na znesek 180.732,73 EUR in iz katere izhaja, da naj bi bila kumulativna vrednost vseh izvedenih del 386.042,95 EUR, do vključno IV. začasne situacije je kumulativna vrednost izvedenih del 205.310,22 EUR, po izdani situaciji pa naj bi tožena stranka dolgovala 173.503,42 EUR (zmanjšana vrednost situacije za 4 % manipulativnih stroškov).

13. Da je temu tako ugotovi sodišče prve stopnje samo (17. točka obrazložitve izpodbijane sodbe) in ugotovi (prav tako 17. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), kar zatrjuje pritožba, da je tožena stranka sedaj vtoževano V. začasno situacijo zavrnila iz razloga, ker je štela, da je izdana neutemeljeno, saj tožeča stranka ni opravila niti del v vrednosti 205.310,22 EUR, za kolikor je tožeča stranka obračunala dela od I. do IV. začasne situacije.

14. Sodišče prve stopnje je zaradi pravilne ugotovitve spornega dejanskega stanja utemeljeno izvedlo dokaz z izvedencem gradbene stroke in na podlagi izvedenskega mnenja, ki pritožbeno ni sporno, ugotovilo, da je dejanska kumulativna vrednost vseh izvršenih del do odstopa od pogodbe 179.789,97 EUR (19. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

15. Prav pa ima pritožba, da je sodišče prve stopnje ob takšni ugotovitvi dejanskega stanja, v nadaljevanju zmotno presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi že prejetih plačil tožeče stranke po začasnih situacijah od I. situacije do vključno IV. situacije, ne pa, kar je odločilno za sporno zadevo ali je V. začasna situacija sploh bila utemeljeno izdana in ali je posledično utemeljen vtoževani tožbeni zahtevek.

16. Zaradi zmotne ocene bistva spora, na kar pravilno opozarja pritožba, je sodišče prve stopnje zmotno ugotavljalo dejansko stanje na primerjavi med dejansko vrednostjo vseh izvedenih del in višino že prejetih plačil, zmanjšano za manipulativne stroške, moralo pa bi zgolj ugotavljati ali je glede na dejansko vrednost vseh opravljenih del, kot jih je ugotovil izvedenec, tožeča stranka upravičena do plačila po vtoževani V. začasni situaciji.

17. Pritožba pravilno izpostavlja, da je izvedenec ugotovil, da tožeča stranka ni upravičena do plačila po V. začasni situaciji, saj znaša obračun vseh dejansko opravljenih del do odstopa od pogodbe 179.789,97 EUR, kar je že več kot je kumulativna vrednost zaračunanih del od vključno IV. začasne situacije.

18. Glede na navedeno je pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke delno ugodilo.

19. Ob pravilni uporabi materialnega prava glede na ugotovljeno dejansko stanje se pokaže, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke neutemeljen, saj V. začasna situacija nima pravne podlage v dejansko opravljenem delu in ker je temu tako, tožeča stranka neutemeljeno vtožuje terjatev v znesku po tej situaciji.

20. Ker pravilna uporaba materialnega prava, kot ga je pojasnilo pritožbeno sodišče, narekuje drugačno presojo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo glede I. točke izreka spremenilo, tako da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo še v preostalem delu in razveljavilo sklep o izvršbi v celoti (358. člen ZPP).

21. Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločitev glede glavnega zahtevka, je moralo spremeniti tudi odločitev glede stroškov pravdnega postopka (III. točka izreka sodbe) in odločilo, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 8.161,69 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila, pod izvršbo (358. člen ZPP v zvezi s 365. členom ZPP).

22. Pritožbeno sodišče je stroške postopka pred sodiščem prve stopnje odmerilo skladno z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP in skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT) ter Zakonom o sodnih taksah. Glede na priglašene stroške je tožeči stranki priznalo kot potrebne stroške nagrado za postopek na I. stopnji (prvo sojenje) po tar. št. 3100 v znesku 1.487,20 EUR, nagrado za narok (prvo sojenje) po tar. št. 3102 v znesku 1.372,80 EUR, nagrado za odgovor na pritožbo po tar. št. 3210 v znesku 1.830,40 EUR, nagrado za narok v ponovljenem postopku po tar. št. 3102 v znesku 1.372,80 EUR (ni pa priznalo nagrade za ponovljen postopek, ker do te pooblaščenec skladno s četrtem odstavkom opombe 3 3. dela ZOdvT ni upravičen), materialne stroške po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR, kar znaša 6083,20 EUR, povečano za 22% DDV (1.338,30 EUR ) pa skupaj 7.421,50 EUR. Kot potrebne stroške je priznalo še strošek priče B. v znesku 38,00 EUR in strošek izvedenca v znesku 647,19 EUR ter sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi v znesku 55,00 EUR. Skupaj priznani stroški znašajo 8.161,69 EUR , ki jih mora tožeča stranka plačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izrek o zakonskih zamudnih obrestih temelji na načelnem pravnem mnenju VS RS z dne 13. 12. 2006.

23. Ker je tožena stranka s svojo pritožbo uspela, ji mora tožeča stranka povrniti tudi stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP) v znesku 2.047,12 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila, pod izvršbo.

24. Pritožbeno sodišče je stroške pritožbe odmerilo skladno skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT) ter Zakonom o sodnih taksah in pri tem upoštevalo, da je s pritožbo izpodbijano 38.616,04 EUR in po ZOdvT je osnova za nagrado 589,00 EUR. Kot potrebne stroške je toženi stranki priznalo nagrado za postopek s pravnim sredstvom po tar. št. 3210 v znesku 942,40 EUR, za materialne stroške po tar. št. 6002 znesek 20,00 EUR, skupaj 962,40 EUR povečano za 22% DDV, ki znaša 211,72 EUR skupaj 1.174,12 EUR in sodno takso za pritožbo (kot jo je odmerilo sodišče prve s stopnje) v znesku 873,00 EUR. Skupaj tako priznani pritožbeni stroški tožene stranke znašajo 2.047,12 EUR, ki jih je tožeča stranka dolžna plačati v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Izrek o zakonskih zamudnih obrestih temelji na načelnem pravnem mnenju VS RS z dne 13. 12. 2006.

25. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (drugi odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

21.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSK sodba Kp 103/95
• VSL sklep II Cp 2864/2013
• Sodba III Ips 27/2000