<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSC Sodba II Kp 14385/2015

Sodišče:Višje sodišče v Celju
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSCE:2017:II.KP.14385.2015
Evidenčna številka:VSC00000219
Datum odločbe:27.06.2017
Senat, sodnik posameznik:Branko Aubreht (preds.), Andrej Pavlina (poroč.), Jožica Arh Petković
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:odvzem premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - obstoj izvršilnega naslova

Jedro

Če je bil oškodovancu v pravdi pravnomočno prisojen premoženjskopravni zahtevek že pred izrečeno sodbo v kazenskem postopku, izreče sodišče odvzem premoženjske koristi le, če ta presega oškodovancu prisojen premoženjskopravni zahtevek.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijano sodbo je bila obdolžena H. Č., po podanem in sprejetem priznanju krivde, spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja zlorabe pravic iz socialnega zavarovanja po drugem odstavku 203. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izrečena ji je bila pogojna obsodba, v okviru katere ji je bila določena kazen osmih mesecev zapora, s preizkusno dobo dveh let. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sta bila obdolženki naložena povrnitev stroškov kazenskega postopka in plačilo sodne takse. Na podlagi prvega odstavka 75. člena KZ-1 je prvostopenjsko sodišče obdolženki odvzelo premoženjsko korist, ki jo je pridobila s kaznivim dejanjem, in sicer tako, da se ji po drugem odstavku 75. člena KZ-1 naloži plačilo denarnega zneska 9.259,93 EUR, ki ustreza s kaznivim dejanjem pridobljeni premoženjski koristi.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila okrajna državna tožilka iz pritožbenega razloga kršitve kazenskega zakona po 2. točki prvega odstavka 370. člena v zvezi s 5. točko 372. člena ZKP - ker je bila z odločbo o odvzemu premoženjske koristi prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v odločbi o odvzemu premoženjske koristi spremeni tako, da se ji le-to odvzame še za preostali znesek 4.465,83 EUR.

3. V odgovoru na pritožbo obdolženkin zagovornik prereka pritožbene navedbe okrajne državne tožilke in smiselno predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba temelji na oceni tožilstva, da je prvo sodišče napačno odločilo o le delnem odvzemu premoženjske koristi v znesku 9.259,93 EUR, ne pa v višini celotno pridobljene protipravne premoženjske koristi po odločbah, navedenih v opisu kaznivega dejanja, v skupnem znesku 13.725,76 EUR. Po prepričanju tožilstva dejstvo, da je Center za socialno delo za obdobje od 1. 5. 2012 dalje izdal (upravne) odločbe, s katerimi je razveljavil štiri odločbe o odobritvi denarne socialne pomoči obdolženki in odločil, da mora obdolženka ta sredstva vrniti, ne pomeni priglasitve premoženjskopravnega zahtevka, prav tako pa je bilo po navedbah pritožnice nedvomno ugotovljeno, da obdolženka obveznosti po razveljavitvenih odločbah ni izpolnila in neupravičeno prejetih sredstev ni vrnila.

6. Po prvem odstavku 74. člena KZ-1 nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem, ali zaradi njega. Cilj in namen tega ukrepa je izravnava stanja, kot je bilo pred storitvijo kaznivega dejanja. Upoštevaje določbo prvega odstavka 76. člena KZ-1 se ukrep odvzema premoženjske koristi vedno uporabi subsidiarno. Sodišče ga mora izreči, če ugotovi, da je obdolženec s kaznivim dejanjem pridobil premoženjsko korist, in če oškodovanec ni uveljavljal premoženjskopravnega zahtevka, če je bil oškodovancu v kazenskem postopku prisojen premoženjskopravni zahtevek, kadar premoženjska korist presega oškodovancu prisojen premoženjskopravni zahtevek, ali če sodišče oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo. Na slednji način sodišče postopa tudi, če oškodovanec priglasi premoženjskopravni zahtevek, pa sodišče ugotovi, da glede zahtevka že teče pravda, ali če je bila v tej zvezi celo izrečena pravnomočna sodba, oziroma da obstaja drug izvršilni naslov. V predmetni kazenski zadevi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da glede plačila pritožbeno spornega zneska 4.465,83 EUR obstaja drug izvršilni naslov in sicer dokončne in izvršljive odločbe Centra za socialno delo z dne 9. 2. 2015, številka 1231-15030/2013-63/2, z dne 1. 4. 2015, številka 1231-2852/2012-63/2, z dne 10. 4. 2015, številka 1231-20580/2012-63/2 in z dne 16. 4. 2015, številka 1231-2876/2012-560/2. Po 37.a členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS 62/10, 40/11, 40/12) je odločba s katero s odloči o pravici po tem zakonu izvršljiva z dnem odpreme odločbe vlagatelju. Po drugem odstavku 38. člena citiranega zakona pritožba ne zadrži izvršitve. Iz spisovnega gradiva izhaja, da se obdolžena H. Č. zoper citirane odločbe ni pritožila. Po določbi 2. točke drugega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je izvršilni naslov med drugim tudi izvršljiva odločba v upravnem postopku. Tako gre zaključiti, da je bilo o zahtevku oškodovanca odločeno že pred izrekom sodbe v kazenskem postopku, ter da oškodovanec glede dela terjatve v znesku 4.465,83 EUR že razpolaga z izvršilnim naslovom. V podobnem primeru je Vrhovno sodišče RS s sodbo z dne 7. 11. 2011, opr. št. I Ips 52/1999, odločilo, da se pravilo iz prvega odstavka 97. člena KZ (sedaj prvega odstavka 76. člena KZ-1), da se premoženjska korist odvzame samo, kolikor presega premoženjskopravni zahtevek, ki je bil oškodovancu prisojen v kazenskem postopku, uporabi tudi v primeru, ko je bil premoženjskopravni zahtevek še pred izrekom sodbe v kazenskem postopku pravnomočno dosojen oškodovancu v pravdi. Pri enakem stališču je Vrhovno sodišče vztrajalo tudi v sodbi z dne 22. 1. 2015, opr. št. I Ips 46801/2011, ko je še dodalo, da v primeru, ko je bil oškodovancu premoženjskopravni zahtevek pravnomočno prisojen že pred izrekom kazenske sodbe, oškodovanec več ne more uspešno uveljavljati svoje terjatve po pravilih civilnega prava, zato se tudi v kazenskem postopku premoženjska korist ne more odvzeti. Tudi v drugi točki komentarja 97. člena KZ ( Kazenski zakonik s komentarjem, Splošni del, Ivan Bele, GV Založba Ljubljana 2001) avtor komentarja meni, da če je bil oškodovancu v pravdi pravnomočno prisojen premoženjskopravni zahtevek že pred izrečeno sodbo v kazenskem postopku, izreče sodišče odvzem premoženjske koristi le, če ta presega oškodovancu prisojen premoženjskopravni zahtevek. Glede na zgoraj predstavljeno sodno prakso in teorijo, bi torej moralo sodišče prve stopnje, tudi če bi v predmetni kazenski zadevi oškodovanec uveljavljal premoženjskopravni zahtevek, slednjega glede zneska 4.465,83 EUR napotiti na pravdo, ki pa se ne bi mogla začeti, saj je oškodovanec že razpolagal s pravnomočnim izvršilnim naslovom. V nasprotnem primeru bi obdolženka premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, vrnila dvakrat, najprej oškodovancu, nato pa še državi. Kot je še zapisalo Vrhovno sodišče v sodbi, opr. št. I Ips 46801/2011, je odvzem premoženjske koristi subsidiaren oškodovančevemu zahtevku, zato premoženjskopravno razmerje med oškodovancem in obdolžencem glede koristi, ki jo slednji pridobi na škodo prvega, nujno vpliva na odločbo o odvzemu premoženjske koristi.

7. Ko je pritožbeno sodišče po presoji predmetne kazenske zadeve ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi se sodba izpodbija, niti ni našlo kršitev zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP, je pritožbo okrajne državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 74, 76
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 105

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.08.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5MDMw