VSC Sodba PRp 66/2017

Jedro

V obravnavanem primeru torej ni nobenega dvoma o tem, da je storilka kot davčna zavezanka v skladu z določbo tretjega odstavka člena 353 ZDavP-2, ki jo prvo sodišče tudi povzema v obrazložitev izpodbijane sodbe, dolžna zase kot samostojno podjetnico najkasneje do 15. dne v mesecu predložiti obračun prispevkov za socialno varnost, slednje pa poravnati do 20. dne v mesecu. Pritrditi je pritožbi, da v konkretnem primeru gre za tipično opustitev ravnanja, ki je sankcionirana v 36. točki prvega odstavka člena 397. ZDavP-2 z izrekom globe. Kratek opis dejanskega stanja pa zajema tudi podatek o tem, da gre za opustitev predložitve obračuna prispevkov za varnost za zasebnike (op. SVZ), kar pritožba še dodatno utemeljuje s tem, da gre za predložitev obračuna za storilko kot samostojno podjetnico, zaradi česar se je posledično strinjati s pritožbo tudi v delu, da kratek opis dejanskega stanja, ki izhaja tudi iz izdanega PN zajema vsa relevantna dejstva, ki se nanašajo na opustitev storilke kot samostojne podjetnice v zvezi z nepredložitvijo OPSVZ do 15. 12. 2015.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi glede odgovornosti storilke spremeni tako, da se:

- plačilni nalog (PN) prekrškovnega organa RS - Ministrstvo za finance - Finančne uprave RS z dne 1. 3. 2016, opr. št. DT ... ne spremeni in se postopek o prekršku zoper storilko n e u s t a v i

in se

- s stroški ustavljenega postopka ne obremeni proračun,

zaradi česar se predmetna prekrškovna zadeva vrača prvemu sodišču v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo v hitrem postopku o prekršku odločbo (PN) uvodoma imenovanega prekrškovnega organa, opr. št. DT ... z dne 1. 3. 2016 tako spremenilo, da je postopek o prekršku zoper storilko, kot samostojno podjetnico posameznico zaradi prekrška po 36. točki prvega odstavka člena 397 ZDavP-2 na podlagi 1. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1 ustavilo in posledično s stroški tako ustavljenega postopka obremenilo proračun.

2. Taki odločitvi prvega sodišča nasprotuje prekrškovni organ, ki v svojih pritožbenih navedbah uveljavlja kršitev določb postopka o prekršku (8. točka člena 155 ZP-1) in kršitev materialnih določb zakona, uveljavlja pa tudi pritožbeni razlog zaradi odločitve o sankciji in predlaga, da se pritožbi ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in potrdi odločitev prekrškovnega organa, ki je bila izdana v hitrem postopku.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopno sodišče je ob upoštevanju določb člena 62.a ZP-1 po prejemu vložene ZSV s strani storilke, ki jo je ta vložila 11. 3. 2016, najprej opravilo uradni preizkus tako izdanega PN prekrškovnega organa in pri tem ugotovilo, da je v hitrem postopku o prekršku prišlo do kršitve materialnih določb ZP-1 iz 2. alineje prvega odstavka člena 62 ZP-1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka člena 156 ZP-1. Zaradi navedenega je posledično sprejelo odločitev, ki je pritožbeno problematizirana.

5. V predmetni prekrškovni zadevi je relevantno, da je prekrškovni organ dne 1. 3. 2016 storilki, kot samostojni podjetnici izdal PN (ne pa odločbo) v tem PN pa se storilki v delu, ki se nanaša na storilkino opustitveno ravnanje glede predložitve obračuna prispevkov za njeno socialno varnost za zasebnike (OPSVZ) očita, da v zakonsko določenem roku najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec prekrškovnemu organu (Finančnemu uradu Celje) ni predložila obračuna prispevkov za socialno varnost za zasebnike za obdobje november 2015, kar bi morala storiti najpozneje do 15. 12. 2015, zaradi česar ji je na podlagi prvega odstavka člena 397 ZDavP-2 bila izrečena globa v višini 800,00 EUR. Za PN, ki je ena izmed odločb, ki jih v hitrem postopku izdajo prekrškovni organi je v določbi tretjega odstavka člena 57 ZP-1 določeno, da je PN pisna odločba o prekršku, ki med drugim vsebuje osebno ime in naslov storilca (EMŠO), za pravno oziroma odgovorno osebo pa naziv in sedež ter matično številko, kraj in čas storitve prekrška, pravno opredelitev prekrška, znesek globe in stroškov postopka za njihovo plačilo, opozorilo o pravici do plačila globe in stroškov postopka na obroke (in način njihove prisilne izterjave). V primeru pa (določba četrtega odstavka člena 57 ZP-1), da se kršitelju ne more izdati in vročiti PN takoj na kraju prekrška, pa se kršitelju hkrati s plačilnim nalogom vroči tudi kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, če ta ni že naveden v PN.

6. Prvostopno sodišče, ki je postopek zamejilo že v fazi uradnega preizkusa, je sicer pravilno izhajalo iz obstoječe sodne prakse, ko je obrazložilo, da mora kratek opis dejanja tudi pri izdanem PN zajemati izvršitveno dejanje z navedbami konkretnih okoliščin, ki tako ravnanje opredeljujejo kot življenjski, historični in dokazljiv dogodek v določenem času in prostoru in strinjati se je s prvim sodiščem, da le takšen opis dejanskega stanja, ki je dovolj konkretiziran, omogoča pravno vrednotenje in uresničevanje storilčeve pravice do obrambe, kot tudi, da ni dovolj prepisovanje abstraktnih zakonskih besedil in da mora zakonskemu tekstu na abstraktnem nivoju slediti tudi konkretizacija dejanskega stanu, torej mora biti dejansko stanje razumljivo substancirano pod določeno pravno normo. Iz razlogov prvostopnega sodišča pa izhaja, da opisano ravnanje, ki ga prekrškovni organ storilki očita kot samostojni podjetnici vsebuje le abstraktni opis in časovno opredelitev prekrška, kar pa ne zadosti po mnenju prvega sodišča zahtevi konkretizacije, zaradi česar takšen opis nima vseh znakov prekrška. Slednje je prvo sodišče utemeljilo s tem, da bi iz opisa moral izhajati tudi konkretni opis ravnanja storilke kot samostojne podjetnice in navedba o tem, katerega obračuna prispevkov za zasebnike storilka prekrškovnemu organu (FURS) ni predložila in na katere zavarovane osebe se bi naj ta obračun sploh nanašal. Ob tem pa prvostopno sodišče priznava, da iz opisa (kratkega opisa dejanskega stanja) izhaja rok, v katerem bi storilka morala predložiti obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike, kar pa po oceni prvega sodišča kljub vsemu, ne glede na dejstvo, da je v konkretnem primeru bil izdan PN ne pa odločba, ne zadosti standardu konkretizacije dejanskega stanu, zaradi česar je sprejelo izpodbijano odločitev.

7. Prekrškovni organ v svojih pritožbenih navedbah v okviru pritožbenega razloga kršitve materialnih določb zakona taki odločitvi nasprotuje in pravilno opozarja, da je v konkretnem primeru bil izdan storilki PN, ta pa je bil izdan na podlagi uradno razpoložljivih podatkov z vpogledom v računalniške evidence davčnega organa o tem, kako davčni zavezanci izpolnjuje svoje obveze. Postopek predložitve obračunov je v davčnem postopku jasen in ga obvladajo vsi davčni zavezanci, slednje pa velja tudi za obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike, kar izrecno izhaja iz določbe člena 353 ZDavP-2. Obveza zasebnikov je, da takšen obračun predložijo najpozneje do 15. dne v mesecu, plačajo pa takšne prispevke najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Storilka je samostojna podjetnica - zavezanka za predložitev obračuna za socialno varnost, tega pa do 15. 12. 2015 ni izvršila. Ker slednje izhaja iz opisa dejanja, torej se storilki očita opustitveno ravnanje iz člena 353 ZDavP-2, ki ne dopušča izjem za morebitno nepredložitev obračuna, je neutemeljen zaključek sodišča, da bi moralo iz kratkega opisa dejanskega stanja izhajati še dejstvo, katerega obračuna prispevkov za zasebnike storilka ni predložila, kajti iz opisa jasno izhaja, da gre za prispevke za socialno varnost za zasebnike. Prav tako pa je nerazumljivo stališče sodišča po oceni pritožbe o tem, na katere zavarovane osebe se ta obračun nanaša, kajti že iz samega imena obračuna jasno izhaja, da gre za obračun, ki ga mora storilka kot samostojna podjetnica in zavezanka za obračun predložiti zase kot samostojno podjetnico. Slednje je povsem jasno in razumljivo tudi storilki sami, ki tega, kar zaključuje prvo sodišče v svoji vloženi ZSV tudi ni problematizirala.

8. V obravnavanem primeru torej ni nobenega dvoma o tem, da je storilka kot davčna zavezanka v skladu z določbo tretjega odstavka člena 353 ZDavP-2, ki jo prvo sodišče tudi povzema v obrazložitev izpodbijane sodbe, dolžna zase kot samostojno podjetnico najkasneje do 15. dne v mesecu predložiti obračun prispevkov za socialno varnost, slednje pa poravnati do 20. dne v mesecu. V konkretnem primeru ima torej pritožba prav, da ključni podatki o tem, kakšna je obveznost storilke kot samostojne podjetnice glede OPSVZ, datumsko in opisno izhaja iz kratkega opisa dejanskega stanja izdanega PN. Pritrditi je pritožbi, da v konkretnem primeru gre za tipično opustitev ravnanja, ki je sankcionirana v 36. točki prvega odstavka člena 397. ZDavP-2 z izrekom globe. Kratek opis dejanskega stanja pa zajema tudi podatek o tem, da gre za opustitev predložitve obračuna prispevkov za varnost za zasebnike (op. SVZ), kar pritožba še dodatno utemeljuje s tem, da gre za predložitev obračuna za storilko kot samostojno podjetnico, zaradi česar se je posledično strinjati s pritožbo tudi v delu, da kratek opis dejanskega stanja, ki izhaja tudi iz izdanega PN zajema vsa relevantna dejstva, ki se nanašajo na opustitev storilke kot samostojne podjetnice v zvezi z nepredložitvijo OPSVZ do 15. 12. 2015. Po povedanem se ni mogoče strinjati z zaključki v izpodbijani sodbi o tem, da iz kratkega opisa dejanskega stanja ne izhaja navedba za kakšen obračun prispevkov za zasebnike v konkretnem primeru gre in na katero zavarovano osebo (samostojno podjetnico) se naj bi ta obračun nanašal, temveč nasprotno, oboje skupaj z očitkom o opustitvi ravnanja do 15. 12. 2015 iz kratkega opisa dejanskega stanja v izdane PN določno izhaja, zaradi česar ima pritožba prav, da je očitek obdolženki, ki izhaja iz izdanega PN in v tem svojstvu kratek opis dejanskega stanja storilki očitanega prekrška, zadosti standardu konkretizacije.

9. Po povedanem se je prvostopnemu sodišču s tem, ko je postopek o prekršku zaradi nezadostne konkretizacije prekrškovnega organa ustavilo, pripetila kršitev materialnih določb zakona iz 1. točke člena 156 ZP-1, saj je prvostopno sodišče zmotno presodilo (ne)sklepčnost kratkega opisa dejanskega stanja storilki očitanega prekrška s strani prekrškovnega organa in v posledici sprejelo nepravilno odločitev, ko je postopek o prekršku ustavilo. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi prekrškovnega organa in ob smiselni uporabi določbe desetega odstavka člena 163 ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, kot izhaja iz izreka te sodbe, torej, da se postopek o prekršku zoper storilko ne ustavi in da se posledično s stroški tako ustavljenega postopka ne obremeni proračun, zadeva pa se vrača prvemu sodišču v nadaljnji postopek.

10. V nadaljnjem postopku bo moralo prvostopno sodišče vnovič opraviti uradni preizkus odločbe prekrškovnega organa na podlagi člena 62.a ZP-1 in v primeru, če bo PN prekrškovnega organa prestal uradni preizkus, nato sprejeti odločitev o tem, ali bo dokazni postopek na podlagi vložene ZSV dopolnilo (določba četrtega odstavka člena 65 ZP-1), oziroma sprejeti ustrezno odločitev v skladu z določbami člena 65 ZP-1 na podlagi navedb storilke v vloženi ZSV, katero bo moralo vsebinsko presojati.

Datum zadnje spremembe:

21.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 2212/2017
• Sodba X Ips 703/2005
• sodba I U 243/2012