VSC sklep Rg 13/2017

Jedro

Spor med strankam postopka se ni nikoli vodil kot gospodarski spor, ker glede na vrsto tožbenega zahtevka za to ni bilo procesne podlage. Takšne procesne podlage ni niti sedaj glede na predmet tožbenega zahtevka, pri katerem gre za obligacijsko pravni zahtevek in ne korporacijsko pravni zahtevek, za presojo katerega se bi uporabljalo pravo gospodarskih družb.

Ker spora ni mogoče umestiti niti med druge spore, ki štejejo za gospodarske spore, gre lahko le za spor o premoženjskopravnem zahtevku, o katerem je glede na vrednost spornega predmeta (do 20.000,00 EUR) pristojno za sojenje okrajno sodišče. Po določbi prvega odstavka 46. člena ZPP je, če ni z zakonom določena izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za sojenje pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko. Po določbi prvega odstavka 47. člena ZPP je za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je pri Okrajnem sodišču vložila zoper toženo stranko tožbo zaradi plačila 3.567,64 EUR s pripadki. V tožbi navaja, da je tožena stranka nekoč bila poslovodna oseba tožeče stranke in ob prenehanju sodelovanja je nastal med strankama spor o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je pred Delovnim sodiščem v Celju vložila tožbo, v zvezi s katero je bila sklenjena sodna poravnava. Tožena stranka je menila, da ji mora tožeča stranka po sodni poravnavi plačati še 9.645,39 EUR, zato je vložila predlog za izvršbo in po stališču tožeče stranke je v izvršilnem postopku prejela preveč plačan znesek v višini vtoževane terjatve ter je tako bila neupravičeno obogatena skladno z določbo 190. člena OZ.

2. Okrajno sodišče v Celju se je s sklepom P 477/2016 z dne 20.12.2016 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v zadevi in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo pristojnemu Okrožnemu sodišču v Celju - gospodarski oddelek.

3. Okrajno sodišče je v obrazložitev svoji odločitvi navedlo, da gre za spor zaradi plačila preveč plačane odpravnine zaradi prenehanja sodelovanja med pravdnima strankama, pri čemer je bila tožena stranka poslovodna oseba tožeče stranke. Drži sicer, da je o osnovnem sporu, to je plačilu odpravnine, že bilo pravnomočno odločeno, ker pa spor izvira iz tega poslovnega razmerja, je potrebno za presojo v sporni zadevi uporabiti pravo gospodarskih družb, zaradi česar je pristojno za odločanje sodišče splošne pristojnosti v gospodarskih sporih. Po določbi 7.točke drugega odstavka 32. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je za gospodarske spore stvarno pristojno okrožno sodišče ne glede na vrednost spora.

4. Okrožno sodišče v Celju je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24.člena in prvi odstavek 25. člena ZPP).

5. Okrožno sodišče meni, da iz tožbenih trditev v sporni zadevi izhaja, da tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, in sicer obligacijski zahtevek na plačilo zneska 3.567,64 EUR s pripadki iz naslova neupravičene obogatitve zaradi preveč izterjanega zneska v izvršilnem postopku, ki je potekal zaradi izterjave odpravnine na podlagi sklenjene sodne poravnave pred Delovnim sodiščem. Upoštevaje navedeno je v konkretnem primeru po določbi prvega odstavka 30. člena ZPP podana pristojnost okrajnega sodišča. Pristojnost gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Celju ni podana, saj ne gre za spor med družbo in članom organov upravljanja družb, v katerem bi prišla v poštev uporaba prava gospodarskih družb, pač pa so relevantna določila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o neupravičeni obogatitvi. Ne gre za spor iz 482. člena ZPP in ne za gospodarski spor, zato se stvarna pristojnost določa le po vrednosti spornega predmeta. Po določbi prvega odstavka 30. člena ZPP so okrajna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR. Tako je za odločanje v sporni zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

6. Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

7. Pravila o postopku o gospodarskih sporih veljajo, če gre za spore po 481.členu ZPP(1), po 482.členu ZPP2 in 483.členu ZPP3. Za sojenje v gospodarskih sporih je skladno z določbo drugega odstavka 32.člena ZPP ne glede na vrednost spornega predmeta pristojno Okrožno sodišče.

8. V sporni zadevi se vtožuje obligacijska terjatev, ki izhaja iz preveč plačanega dolga po sodni poravnavi, sklenjeni pred Delovnim sodiščem v zvezi sporom med pravdnima strankama, tedaj kot gospodarsko družbo (delodajalcem) in poslovodjem (delavcem) zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je po trditvah tožeče stranke v izvršilnem postopku zaradi izvršitve obveznosti po sodni poravnavi prejela preveč plačano 3.567,64 EUR in je tako neupravičeno obogatena.

9. Terjatev ima svoj izvor v delovnopravnem sporu. Sodna poravna, sklenjena v delovnem sporu pred Delovnim sodiščem, je bila izvršilni naslov v izvršilnem postopku, v katerem naj bi tožena stranka prejela preplačilo, za kar je naj bi bila neupravičeno obogatena.

10. Spor med strankam postopka se ni nikoli vodil kot gospodarski spor, ker glede na vrsto tožbenega zahtevka za to ni bilo procesne podlage. Takšne procesne podlage ni niti sedaj glede na predmet tožbenega zahtevka, pri katerem gre za obligacijsko pravni zahtevek in ne korporacijsko pravni zahtevek, za presojo katerega se bi uporabljalo pravo gospodarskih družb.

11. Ker spora ni mogoče umestiti niti med druge spore, ki štejejo za gospodarske spore, gre lahko le za spor o premoženjskopravnem zahtevku, o katerem je glede na vrednost spornega predmeta (do 20.000,00 EUR) pristojno za sojenje okrajno sodišče. Po določbi prvega odstavka 46. člena ZPP je, če ni z zakonom določena izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča, za sojenje pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko. Po določbi prvega odstavka 47. člena ZPP je za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.

12. Glede na vse navedeno je bilo odločiti, da je za odločanje v sporni zadevi krajevno (stalno prebivališče tožene stranke) in stvarno pristojno (prvi odstavek 30. člena ZPP) Okrajno sodišče v Celju (prvi odstavek 24. člena ZPP in prvi dostavek 25. člena ZPP).

-----

Op. št. (1): 481.člen ZPP se glasi: “1. v sporih, v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod (vključno javni zavod), zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost; 2. v sporih iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov, izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti, in v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in osebami iz 1. točke tega člena. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti.“

Op. št. (2): 482.člen ZPP se glasi: “1. v sporih med družbeniki, družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb;2. v sporih med ustanovitelji zavodov (vključno javnih zavodov), izvirajočih iz njihovih medsebojnih pravnih razmerij v zvezi z ustanovitvijo, statusnimi spremembami ali likvidacijo zavodov; 3. v sporih med zadružniki, zadrugami in zadružniki ter zadrugami in člani organov upravljanja, za katere je treba uporabiti zadružno pravo. Pravila postopka v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih med osebami iz 481. člena in 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona.“

Op. št. (3): 483.člen ZPP se glasi :“1. v sporih, ki se nanašajo na ladje in na plovbo po morju, in v sporih, za katere velja plovbno pravo (plovbni spori), razen sporov o prevozu potnikov; 2. v sporih, izvirajočih iz vpisov v sodni register; 3. v sporih iz koncesijskih pogodb; 4. v sporih zaradi razveljavitve pogodbe o arbitraži in v sporih za razveljavitev arbitražne odločbe, kadar se ta nanaša na spor, ki bi ga reševalo sodišče po pravilih postopka v gospodarskih sporih; 5. v sporih, ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme, ter v sporih v zvezi z varstvom konkurence; 6. v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom.“

Datum zadnje spremembe:

02.06.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I R 142/2015
• VSL sklep I Kp 266/2005
• VSL sklep I Kp 855/2000