VSC sklep Cp 710/2016

Jedro

Tožena stranka je dokazala, da dejansko ni bivala na naslovu, kamor ji je bilo sodno pisanje (tožba s pozivom na odgovor) vročeno s fikcijo. Zato vročitev ni bila pravilna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, zamudni sklep se v izpodbijanih delih (točke II, III in IV) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim zamudnim sklepom zavrglo del tožbenega zahtevka, in sicer zahtevek, da se ugotovi motilno ravnanje tožene stranke (točka I); odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni, da ne bo izvršbe, na dovoz vrniti odstranjeni tampon ter tožeči stranki omogočiti vožnjo po obstoječem dovozu in dostop do njene nepremičnine parc. št. 465/2 k.o. 997-X. (točka II); odločilo, da se toženi stranki v bodoče prepoveduje odstraniti tampon in opravljati ostala podobna motitvena ravnanja ter s takimi ravnanji onemogočati tožeči stranki vožnjo po obstoječem dovozu in dostop do njene nepremičnine parc. št. 465/2 k.o. 997- X., da ne bo izvršbe (točka III) in odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti 379,91 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

2. Tožena stranka se je zoper uvodoma navedeni zamudni sklep (zoper II., III. in IV. točko izreka) pritožila zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sklep sodišča prve stopnje napačen in nezakonit, saj pri izdaji zamudnega sklepa niso bili izpolnjeni vsi pogoji v skladu s 318. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), predvsem ni bila toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor s pozivom, s čimer je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka v 7. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Vročitev je bila opravljena na naslovu, kjer tožena stranka nima prijavljenega stalnega prebivališča, in sicer je bila tožba vročena s fikcijo na naslovu S., čeprav ima tožena stranka že od 8. 4. 2015 prijavljen naslov stalnega prebivališča O., kamor je bil toženi stranki potem pravilno vročen izpodbijani zamudni sklep. Šele iz tega zamudnega sklepa je razbrala, da je bila vročitev tožbe opravljena s fikcijo na napačnem naslovu, kot izhaja iz 1. strani zamudnega sklepa, torej na naslovu S., kjer tožena stranka ne prebiva in tudi nima prijavljenega niti dejanskega niti stalnega prebivališča, kot to jasno izhaja iz potrdila UE A. z dne 11. 11. 2016. Tožena stranka tako nikoli ni prejela poziva na odgovor na tožbo niti tožbe, saj ji nista bila vročena na pravilni naslov. Zato je zamudni sklep izdan v nasprotju z določbo 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP ter hkrati toženi stranki v tem postopku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem zaradi napačne vročitve, s čimer je izkazana kršitev tudi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na navedeno tožena stranka predlaga višjemu sodišču, da zamudni sklep sodišča prve stopnje razveljavi in toženi stranki pravilno vroči poziv na odgovor na tožbo, tožbo s prilogami; podrejeno zamudni sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pogoj za izdajo zamudne sodbe je (ob izpolnjenih drugih predpostavkah, določenih v prvem odstavku 318. člena ZPP), da je bila toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor. 140. člen ZPP vročanje fizični osebi navezuje na stanovanje fizične osebe (kar je pogojeno z dejanskim bivanjem) in ne na njihovo prebivališče. Možnost vročitve po fikciji (141. člen ZPP) pride v poštev tudi za pisanja, ki jih je treba vročiti osebno(1), vendar mora v tem primeru vročevalec najprej poskusiti zagotoviti osebno vročitev. Vse izjeme od zahteve po vročitvi pisanj neposredno naslovniku pa so mogoče le ob predpostavki, da gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča (stanovanja). Naslovniku je zato treba omogočiti, da dokaže, da vročitev po fikciji v skladu s 141. in 142. členom ZPP ni bila pravilna, ker je stanovanje, kjer je bila vročitev opravljena, opustil(2), oziroma da dokaže, da na tem naslovu v času vročitve s fikcijo dejansko ni bival. V slednjem primeru mora podati dokaze, kje je dejansko takrat stanoval. Izjemna dopustitev fikcije vročitve namreč temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje (ni poskrbel za to, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, čeprav bi to lahko storil).

6. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je bilo zato, ker vročevalec pisanja toženi stranki ni mogel osebno vročiti, niti nobenemu od odraslih članov gospodinjstva, dne 14. 7. 2016 v hišnem predalčniku (nesporno na naslovu S.) puščeno obvestilo, kje je pisanje in naveden rok 15 dni, v katerem bi morala tožena stranka pisanje dvigniti, kar tožena stranka ni storila, zaradi česar ji je bilo sodno pisanje po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku, kar je razvidno iz povratnice, pripete k listni št. 8 spisa. Obrazložilo je, da se v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bila toženi stranki vročitev tožbe s pozivom na odgovor opravljena po poteku tega 15-dnevnega roka (v konkretnem primeru 29. 7. 2016), na kar je bila tožena stranka tudi posebej opozorjena. Zaključilo je, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor.

7. Iz zapisa na pismu, v katerem je sodišče prve stopnje zamudni sklep toženi stranki vročalo na naslovu S., ki ga je sodišče prejelo neposredno 20. 10. 2016 (l. št. 13), je razvidno, da je izročevalka tega pisma sodišču, R. L., S. na pismu pripisala, da vrača pošiljko (puščeno v hišnem predalčniku), ker ta oseba na tem naslovu ne stanuje. Sodišče prve stopnje je nato po vpogledu v Centralni register prebivalstva ugotovilo, da je stalno prebivališče tožene stranke O. in zamudni sklep toženi stranki vročalo na ta naslov, kjer ji je bil tudi vročen. Glede na navedeno in na predloženo potrdilo UE A. z dne 11. 11. 2016, s katerim je tožena stranka tudi sama dokazala, da ima od 8. 4. 2015 prijavljeno stalno prebivališče na naslovu O., je moč oceniti, da tožena stranka na naslovu, na katerem je bila opravljena vročitev tožbe s fikcijo vročitve, v času vročitve ni dejansko bivala. Zato vročitev tožbe toženi stranki ni bila pravilno opravljena. Pritožbeni očitki o podani bistveni kršitvi iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP so tako utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče te kršitve postopka glede na njeno naravo samo ne more odpraviti, je pritožbi tožene stranke ugodilo, zamudno sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-----

Op. št. (1): Prvi odstavek 142. člena ZPP.

Op. št. (2): glej sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 95/2016.

Datum zadnje spremembe:

11.04.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Ip 948/2015
• VSL sklep III Ip 3000/2013
• UPRS sodba II U 334/2015