VSC sklep PRp 12/2017

Jedro

Tako torej ni dvoma, da je prvostopno sodišče glede na redosled procesnih dejanj prekrškovnega organa, ki izhaja iz spisovnega gradiva poslovalo v nasprotju z določbami člena 65 ZP-1, ki izrecno razdeljujejo način poslovanja sodišča v primeru, ko prejme ZSV storilca zoper odločitev prekrškovnega organa v primeru, ko prekrškovni organ izda sklep o zavrženju (prepozne ali nedovoljene) ZSV (določba desetega odstavka člena 65 ZP-1), s čemer se je brez dvoma prvostopnemu sodišču pripetila bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1, kar je vplivalo na zakonitost tako sprejete odločitve.

Izrek

Pritožbi prekrškovnega organa se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva prvostopnemu sodišču v ponovljen postopek pred drugim okrajnim sodnikom.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo zahtevi za sodno varstvo (ZSV), ki jo je vložil storilec zoper plačilni nalog (PN) uvodoma navedenega prekrškovnega organa, opr. št. 5000000809803 z dne 27. 10. 2015 spremenilo tako, da je postopek o prekršku na podlagi 5. točke prvega odstavka člena 136 Zakona o prekrških (ZP-1) zaradi nedokazanosti ustavilo in s stroški postopka obremenilo proračun.

2. S tako odločitvijo se prekrškovni organ ne strinja in v pravočasno vloženi pritožbi sicer načeloma uveljavlja pritožbena razloga zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (kar bi sicer bil nedovoljen pritožbeni razlog!) in kršitev materialnih določb zakona ter predlaga, da se pritožbi ugodi in se napadena sodba razveljavi in vrne prvemu sodišču v ponovljen postopek oziroma se spremeni tako, da se obdolženca spozna za odgovornega storitve očitanega prekrška po določbi 3. točke petega odstavka člena 46 ZPrCP.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe se je s citiranim PN storilcu očitala kršitev 3. točke 46. člena ZPrCP, ker naj bi v kritičnem času (24. 10. 2015) v naselju S. K. prekoračil tam dovoljeno hitrost za najmanj 11 km/h, zaradi česar mu je prekrškovni organ poleg globe 250,00 EUR izrekel tudi 3 KT. Prvostopno sodišče je v dopolnjenem dokaznem postopku zaslišalo obdolženca in pričo U. P., storilčevo izvenzakonsko partnerko. Sledilo je obdolženčevemu zagovoru, ki ga je podal pred prvostopnim sodiščem 23. 8. 2016 (list. št. 8) in v katerem je zatrjeval, da je prekršek storila U. P., zato je v dvomu na podlagi 5. točke prvega odstavka člena 136 ZP-1 postopek o prekršku ustavilo.

5. Prekrškovni organ tako odločitev graja in zatrjuje zmotno ugotovitev (procesnega) dejanskega stanja, saj sodišče prve stopnje ni odločalo o zahtevi za sodno varstvo (ZSV) zoper sklep prekrškovnega organa z dne 18. 1. 2016, ampak je opravilo vsebinsko presojo utemeljenosti očitka po PN z dne 27. 10. 2015, zoper katerega pa je bila ZSV vložena prepozno, zaradi česar jo je prekrškovni organ s sklepom z dne 4. 12. 2015 zavrgel. Storilec je zoper takšen sklep znova podal ZSV (4. 1. 2016), vendar je tudi ta ZSV bila vložena prepozno, zaradi česar je prekrškovni organ izdal sklep o zavržbi z dne 18. 1. 2016. Zoper tako izdani sklep je storilec znova vložil ZSV (10. 2. 2016), katero pa je prekrškovni organ skupaj s celotnim gradivom odstopil v pristojno poslovanje prvostopnemu sodišču. Po oceni pritožbe je prvo sodišče nepravilno poslovalo, ko je presojalo utemeljenost ZSV zoper prej navedeni PN kljub temu, da je bila ZSV vložena prepozno in jo je prekrškovni organ tudi zavrgel, ni pa odločalo o sklepu o zavržbi, saj je bil zakonsko določen rok za vložitev ZSV zoper tako izdani PN zamujen že prvič. Take pritožbene navedbe so v celoti utemeljene.

6. Pregled spisovnega gradiva v okviru pritožbenih navedb pokaže naslednje:

“-” prekrškovni organ je 27. 10. 2015 izdal storilcu M. R. PN št. 5000000809803 zaradi prekrška po 3. točki petega odstavka člena 46 ZprCP, zoper tako izdani PN je storilec 26. 11. 2015 vložil ZSV, katero je prekrškovni organ s sklepom, opr. št. 2240-3582/2015/3 (3A611-04) z dne 4. 12. 2015 zavrgel in storilcu v plačilo naložil sodno takso in v pravni pouk zapisal, da je zoper takšen sklep dovoljena ZSV v roku 8 dni od vročitve tega sklepa

“-” zoper tako izdani sklep prekrškovnega organa je storilec 4. 1. 2016 vložil ZSV, o kateri je prekrškovni organ odločal s sklepom, opr. št. 2240-3582/2015/5 (3A611-04) z dne 18. 1. 2016 in tako vloženo ZSV zavrgel ter znova v pravni pouk zapisal, da je ima storilec zoper tako izdani sklep prekrškovnega organa pravico vložiti ZSV v roku 8 dni od vročitve tega sklepa

“-” zoper tako izdani sklep prekrškovnega organa je storilec 10. 2. 2016 vložil ZSV, ki pa je bila odstopljena z dopisom z dne 23. 2. 2016 (sodišče jo je prejelo 24. 2. 2016) prvostopnemu sodišču v pristojno poslovanje, le-to pa je dne 14. 10. 2016 po dopolnjenem dokaznem postopku sprejelo odločitev z izpodbijano sodbo, ki jo prekrškovni organ utemeljeno napada.

7. Iz določbe člena 60 ZP-1 izhaja, da se ZSV lahko vloži v osmih dneh od vročitve odločbe o prekršku in sicer pisno pri pristojnem prekrškovnem organu, v členu 63 ZP-1 pa je izrecno predpisano postopanje prekrškovnega organa po prejetju vložene ZSV. Tako je v določbi drugega odstavka člena 63 ZP-1 izrecno določeno, da nedovoljeno ali prepozno ZSV zavrže že prekrškovni organ s sklepom, zoper takšen sklep o zavrženju (določbe tretjega odstavka člena 63 ZP-1) pa je vselej dovoljena ZSV. Slednje pomeni, da je odločanje o vloženi ZSV razdeljeno v dveh delih in sicer v prvem delu lahko (mora) že prekrškovni organ na podlagi vložene ZSV ugotavlja obstoj procesnih predpostavk in presoja dovoljenost oziroma pravočasnost vložene ZSV, v nadaljevanju pa lahko (določba petega odstavka člena 63 ZP-1) odločbo o prekršku glede na navedbe ZSV ali odpravi in postopek ustavi, ali jo odpravi in vloži predlog pri pristojnem prekrškovnem organu ali pa prvotno odločbo nadomesti z novo odločbo, ali pa izreče opomin namesto sankcije in o tem obvesti storilca in osebo, ki je vložila ZSV. Zoper vsako tako novo odločbo pa je tudi dovoljena (nova) ZSV, o kateri odloča sodišče, ki ob upoštevanju določb člena 65 ZP-1 prav tako najprej presoja dovoljenost in pravočasnost tako vložene ZSV. V primeru, če je le-ta prepozna ali nedovoljena, jo s sklepom zavrže, če tega ni storil že prekrškovni organ. Povedano pomeni, da mora sodišče v primeru, če je vložena ZSV zoper sklep o zavrženju (prepozne ali nedovoljene) ZSV, prav tako odločiti (s sodbo) in v takem primeru lahko bodisi odpravi sklep o zavrženju prepozne ali nedovoljene ZSV in hkrati odloči tudi o vloženi ZSV ali pa ugovoru (določba desetega odstavka člena 65 ZP-1), lahko pa vloženo ZSV obravnava po vsebini in jo zavrne (določba prvega odstavka člena 65 ZP-1).

8. Po povedanem torej ni dvoma, da bi prvostopno sodišče tako, kot pravilno navaja pritožba, moralo najprej odločati o vloženi ZSV storilca z dne 10. 2. 2016, ki je bila vložena zoper sklep prekrškovnega organa z dne 18. 1. 2016, kot je prekrškovni organ pravilno izpostavil in tudi obrazložil že ob predložitvi vložene ZSV storilca v dopisu sodišču z dne 23. 2. 2016. Ali povedano še drugače: glede na to, da je storilec vložil ZSV zoper procesni sklep prekrškovnega organa, prvo sodišče ni imelo podlage za vsebinsko presojo vložene ZSV storilca z dne 26. 11. 2015, ki je bila vložena zoper prej citirani PN z dne 27. 10. 2015. Tako torej ni dvoma, da je prvostopno sodišče glede na redosled procesnih dejanj prekrškovnega organa, ki izhaja iz spisovnega gradiva poslovalo v nasprotju z določbami člena 65 ZP-1, ki izrecno razdeljujejo način poslovanja sodišča v primeru, ko prejme ZSV storilca zoper odločitev prekrškovnega organa v primeru, ko prekrškovni organ izda sklep o zavrženju (prepozne ali nedovoljene) ZSV (določba desetega odstavka člena 65 ZP-1), s čemer se je brez dvoma prvostopnemu sodišču pripetila bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1, kar je vplivalo na zakonitost tako sprejete odločitve, ki se izpodbija s pritožbo, ki pa po povedanem ne uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in kršitev materialnih določb predpisa, temveč bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1.

9. Glede na to, da je pritožba v zvezi z uveljavljanjem pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka o prekršku (določba drugega odstavka člena 155 ZP-1) utemeljena, ji je bilo potrebno ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje ob smiselni uporabi določbe osmega odstavka člena 163 ZP-1 razveljaviti ter vrniti zadevo prvostopnemu sodišču v ponovljen postopek, saj ugotovljene bistvene kršitve določb postopka pritožbeno sodišče glede na ugotovljeno procesno dejansko stanje, ki ga izkazuje spisovno gradivo, ne more samo odpraviti.

10. V ponovljenem postopku, ki se bo ob smiselni uporabi določbe četrtega odstavka člena 392 ZKP opravil pred drugim okrajnim sodnikom, bo moralo prvostopno sodišče najprej temeljito preučiti procesno gradivo, ki ga je v obravnavo predložil prekrškovni organ 23. 2. 2016 in ugotoviti, za obravnavanje katere ZSV, ki jo (jih) je že v hitrem prekrškovnem postopku vložil storilec, je sploh pristojno za odločanje v skladu z določbami člena 65 ZP-1. V postopek predloženo ZSV storilca bo moralo torej najprej preizkusiti glede njene pravočasnosti in dovoljenosti in šele, če bodo te procesne predpostavke izpolnjene, bo v nadaljevanju odločalo o tem ali bo dopolnilo dokazni postopek (določba četrtega odstavka člena 65 ZP-1), kar pa je prvostopno sodišče v obravnavanem primeru storilo brez, da bi najprej preizkušalo ZSV, ki je bila predložena v sodno poslovanje.

Datum zadnje spremembe:

11.04.2017

Podobni dokumenti:

• VSK sklep PRp 28/2016
• VSL sklep PRp 1548/2010
• VSRS Sodba IV Ips 43/2015