VSC sodba Cp 609/2016

Jedro

Samostojni podjetnik nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe. Za svoje obveznosti podjetnik odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena ZGD-1).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. S sodbo, opr. št. P 295/2014 z dne 18. 4. 2016 je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Vl 22941/2014 z dne 26. 2. 2014 ostane delno v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki 208.124,35 EUR in zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov. Višji zahtevek je zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov in na podlagi odgovornih navedb tožene stranke zaključilo, da ugovor pasivne legitimacije toženca ni utemeljen. V skladu z določbo prvega odstavka 7. člena ZGD-1, podjetnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Pri njem ni pravne ločenosti ali dvojnosti med pravno osebo na eni strani in fizično osebo kot samostojni podjetnik na drugi strani, ampak gre v dejanskem in pravnem smislu za eno in isto pravno osebo, pravni subjekt. To posledično pomeni, da samostojni podjetnik kot fizična oseba odgovarja za vse obveznosti, ki nastanejo z opravljanjem dejavnosti samostojnega podjetnika in to ne glede na to, da je bil izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov. Po oceni sodišča pa je izpis stanja terjatev in obveznosti do komitentov z dne 23. 1. 2013, ki se nahaja na listovni številki A 5 spisa, vsekakor verodostojna listina v smislu določil ZIZ, saj gre za izpis iz poslovne knjige tožnice, overjen s strani odgovorne osebe in tako tožnica na njeni podlagi lahko v skladu z določbo 23. člena ZIZ predlagala izvršbo. Odločilo je še o obrestnem delu zahtevku. O pravdnih stroških je odločilo na podlagi uspeha v pravdi (prvi odstavek 154. člena ZPP).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka po svojem pooblaščencu. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožena stranka trdi, da iz listin jasno izhaja, da je bila pogodbena stranka samostojni podjetnik in ne fizična oseba, iz razlogov sodbe pa izhaja drugačno stanje. Nadalje iz listin tudi izhaja, da listina - Izpis stanja terjatev in obveznosti do komitentov na dan 23. 1. 2014 ni verodostojna listina, kakor jo sodišče opredeljuje v razlogih izpodbijane sodbe, saj ne vsebuje vseh elementov za verodostojno listino, ki jih določa zakon. Sodišče prve stopnje je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je v razlogih sodbe ugotovilo, da je na strani tožene stranke podana pasivna legitimacija. Tožena stranka trdi, da je takšna ugotovitev prvostopnega sodišča glede ugotovljenega dejanskega stanja nepravilna, saj gre med samostojnim podjetnikom in fizično osebo za ločenost med njima in nikakor ni mogoče slediti sodišču, da med njima ni pravne ločenosti, ali dvojnosti med fizično osebo na eni strani in pravno osebo kot samostojnim podjetnikom na drugi strani. Iz, v pripravljalni vlogi tožeče stranke, predloženih dokaznih listin, izhaja, da naj bi predmetno Pogodbo o dolgoročnem kreditu št. 20/03-DKDEV z dne 25. 9. 2003 sklenil samostojni podjetnik in ne sedaj tožena stranka. Zaradi navedenega bi tako tožeča stranka morala nasloviti svoj zahtevek na samostojnega podjetnika, ki je podpisal in sklenil to pogodbo. Prav tako je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker je štelo, da je izpis terjatev in obveznosti do komitentov na dan 23. 1. 2014 listina, ki predstavlja verodostojno listino. Tožeča stranka ni predložila nobenega izpisa iz poslovnih knjig, na katerega se sklicuje oziroma ta listina ni enaka listini, navedeni v predlogu za izvršbo. Tožena stranka zato zavrača vsa navajanja prvostopenjskega sodišča glede verodostojne listine. Sodišče je zato nepopolno ugotovilo dejansko stanje in tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. S pravnomočnim sklepom, opr. št. P 295/2014 pa je sodišče prve stopnje odgovor na pritožbo tožeče stranke, vložen dne 31. 8. 2016, zavrglo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni podan pritožbeni očitek storitve bistvene kršitve določb ZPP, ker naj bi iz listin izhajala drugačna dejstva, kot jih navaja sodišče v razlogih sodbe. Tožena stranka v pritožbi trdi, da iz listin jasno izhaja, da je bila pogodbena stranka samostojni podjetnik in ne fizična oseba, iz razlogov sodbe pa izhaja drugačno stanje. Ta pritožbeni razlog ni utemeljen. Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema kot fizične osebe. Z vsem svojim osebnim premoženjem odgovarja za obveznosti, ki so nastale pri opravljanju gospodarskega podjema (prvi odstavek 7. člena ZGD-1). Gre torej za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja. Glede na navedeno, denarna sredstva na računu podjetnika, hkrati predstavljajo tudi premoženje fizične osebe in v obravnavani situaciji, ko je bila zahtevana izvršba zoper dolžnika kot fizično osebo je dovoljena izvršba tudi na poslovni račun, ki ga ima po zatrjevanjih upnice dolžnik kot samostojni podjetnik.(1) Premoženje je tako vezano na osebo in zato ta (fizična) oseba, četudi je bila kot samostojni podjetnik iz sodnega registra izbrisana, še vedno odgovarja za obveznosti, ki so nastale pri opravljanju gospodarskega podjema.(2) Sodišče prve stopnje tako ni storilo očitane bistvene kršitve določb ZPP, saj iz sodbe sodišča prve stopnje jasno izhaja, da je pasivno legitimiran v tem primeru B. T., kot fizična oseba, ne glede na to, da je bil podpisnik pogodbe B. T. s.p. Materialno pravo namreč otkazuje na to, da za dolgove izbrisanega podjetnika odgovarja fizična oseba, ki stoji za pravno osebo.(3)

6. Prav tako je neutemeljen pritožbeni razlog, da listina, na podlagi katere je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo, ni verodostojna listina. Predmetni postopek se je v skladu z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in tako niso relevantni ugovori toženca v zvezi z verodostojno listino, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, saj sodišče v pravdnem postopku ne presoja pogojev za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine, ampak odloča o utemeljenosti zahtevka za plačilo denarne terjatve. V pravdnem postopku sodišče ugotavlja dejstva na podlagi trditev, s pomočjo dokazov, ne pa na podlagi domneve v resničnost tistega, kar je vsebovano v verodostojni listini. Iz tega razloga je vprašanje, ali je listina verodostojna listina ali ne, nepomembno. V pravdnem postopku namreč verodostojna listina izgubi pomen, ki ga je imela v izvršilnem postopku, ko ni samo dokaz o višini, temveč tudi o obstoju temeljnega pravnega razmerja. To sicer ne pomeni, da izgubi svojo dokazno moč, temveč ima le takšno dokazno moč, kot vsi ostali dokazi, in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi in na podlagi celotnega dokaznega postopka odloči o resničnosti spornih, pravno relevantnih dejstev. Glede na obrazloženo tudi ta pritožbeni razlog, ni podan.

7. Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 353 ZPP pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo (določbe členov od 569 do 578 OZ), določila o izpolnitvi obveznosti (člen 270 OZ) in vsebino Pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 20/03 DKDEV, z dne 25. 9. 2003. Sodišču prve stopnje se niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

8. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP).

-----

Op. št. (1): Primerjaj sklep VSM I Ip 1026/2013 z dne 24. 9. 2014, sklep VSL II Cpg 305/2016 z dne 26. 8. 2016

Op. št. (2): Tako sklep VSL II Cp 305/2016.

Op. št. (3): Dr. N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, stran 860 in dr. Nina Plavšak: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, stran: 156.

Datum zadnje spremembe:

07.04.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Ip 3493/2009
• VSRS Sodba I Ips 35999/2015-165