VSC sodba I Cpg 49/2017

Jedro

Pritožbeni očitek o tem, da se je sodišču prve stopnje pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker ni izvedlo naroka za glavno obravnavo, ki bi ga moralo, ker je tožena stranka predlagala izvedbo dokazov z zaslišanjem prič, kar pomeni, da je zahtevala izvedbo naroka, saj prej navedenih dokazov drugače kot na naroku za glavno obravnavo ni mogoče izvesti, je neutemeljen in zmoten, ker v postopku o sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki so izraz načela ekonomičnosti in pospešitve postopka in ti dve načeli se uresničujeta tudi tako, da je stranka v tem postopku tista, ki odloča o tem, ali bo sodišče prve stopnje dolžno razpisati narok, ker sicer velja, da postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Stranka mora izrecno zahtevati razpis naroka in predlaganje dokazov z zaslišanjem strank ali zaslišanjem prič takšni izrecni zahtevi ne ustreza.

Pritožba sama pove, da je tožena stranka zgolj posredno zahtevala razpis naroka za glavno obravnavo, ni pa te zahteve izrecno postavila, zato je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka neutemeljen.

Sodišče prve stopnje je ob izostanku zahteve obeh pravdnih strank za razpis naroka za glavno obravnavo, imelo diskrecijsko pravico, da se odloči, če bo narok razpisalo ali ne ob dejstvu, ki ni pritožbeno sporno, da je bilo dejansko stanje med strankama sporno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Pravdni stranki nosita sami vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo II Pg 755/2015 z dne 16. 2. 2016 izreklo: “I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 87129/2014 z dne 26. 6. 2014 ostane v celoti v veljavi tako, da je tožena stranka N. d.o.o. dolžna plačati tožeči stranki C. d.d. znesek 2.603,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 6. 2014 dalje do plačil ter ji povrniti izvršilne stroške v višini 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 7. 2014 dalje da plačila, vse v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki tudi njene nadaljnje pravdne stroške v skupnem znesku 370,48 EUR, v roku 8 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za njegovo izpolnitev dalje do plačila, vse pod izvršbo.”

2. Zoper to sodbo je pravočasno pritožbo vložila tožena stranka zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava ter zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in citirano sodbo v celoti razveljavi, tožbeni zahtevek pa v celoti zavrne oziroma podredno vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Tožena stranka je priglasila stroške pritožbe.

4. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

5. Tožeča stranka meni, da je izpodbijana sodba v celoti pravilna in zakonita in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožeča stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v tem gospodarskem sporu za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti pa se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

9. Navedeni razlogi po prvem odstavku 458. člena ZPP so tudi razlogi, na katere pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe pretežno pazi po uradni dolžnosti (morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotna uporaba materialnega prava) skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje v delu, kolikor jo izpodbija pritožba (prvi odstavek 350. člena ZPP).

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: - da iz Pogodbe (priloga A2, v nadaljevanju: pogodba) izhaja, da so pogodbene stranke N. d.o.o., R. d.o.o. (dolžnika) in S. d.d., S. G. d.o.o., C. d.d. (upniki) dne 24. 3. 2014 sklenile pogodbo, s katero so se dogovorile o reprogramu plačila že zapadlih obveznosti, opredeljenih v 1. členu navedene pogodbe; - da iz tretjega odstavka 2. člena izhaja, da so se pogodbene stranke izrecno dogovorile, da se je tožena stranka N. d.o.o. do upnikov zavezala, da bo poravnala vse obveznosti družbe R. d.o.o. iz točke a, b, in c 1. člena pogodbe in sicer pod pogoji iz drugega odstavka 2. člena te pogodbe; - da družbi N. d.o.o. posameznega obroka ne bi bilo potrebno plačati, če bi ga plačala R. d.o.o., vendar na podlagi strukture tožnikove terjatve z dne 23. 4. 2014 (priloga A3) in pregleda postavk kupcev z dne 23. 6. 2014 (priloga A4), izhaja, da vtoževana terjatev ni bila poravnana; - da je tožena stranka kot solidarni porok, ker se je zavezala kot porok in plačnik (1019. člen Obligacijskega zakonika- v nadaljevanju OZ), dolžna plačati tožeči stranki vtoževano terjatev, saj iz pogodbe jasno izhaja, za katero terjatev gre ter da gre za alternativno določena dva dolžnika, R. d.o.o. ali N. d.o.o., kar potrjuje tudi beseda “ali”; - da tožeča stranka na podlagi pogodbe vtožuje terjatev v višini 2.589,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi; - da terjatev izhaja iz točke c 1. odstavka 1. člena pogodbe, ki določa, da ima družba C. d.o.o., na dan sklenitve predmetne pogodbe, nesporne terjatve do družbe N. G. d.d., ID št. za DDV: SI51510847 v skupni višini 2.589,14 EUR in sicer na podlagi fakture št. 2012/381 z dne 26. 6. 2012 delno v višini 426,85 EUR, fakture št. 2012/48 z dne 31. 3. 2012 v višini 46,59 EUR, fakture št. 2012/72 z dne 30. 6. 2012 v višini 569,15 EUR in fakture št. 2012/93 z dne 30. 9. 2012 v višini 1.546,55 EUR (vse na podlagi 8. člena Pogodbe o ureditvi določenih razmerij med člani poslovne skupine N. in člani poslovne skupine P. -A2).

11. Na te dejanske ugotovitve je pritožbeno sodišče vezano, saj v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen pritožbeni razlog.

12. Pritožba tako, kot navaja pritožbene argumente, ni dovoljena, saj izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.

13. Pritožba pove, da je tožeča stranka vtoževala znesek 2.603,77 EUR, ki izhaja iz odprtih postavk na dan 23. 6. 2014 s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in tožena stranka vztraja pri tem, da je terjatev tožeče stranke neutemeljena, navedbe tožene stranke pa zadosti konkretizirane in je zanje predložila tudi zadostne dokaze.

14. Pritožba na izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni prerekala navedb tožeče stranke iz njene zadnje pripravljalne vloge, kjer je tožeča stranka razjasnila poslovno razmerje med sedaj pravdnima strankama, odločilno za presojo v sporni zadevi in tako je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 214. člena ZPP, da se s tem, ko tožena stranka teh navedb ni prerekala, štejejo za priznane.

15. Ob priznanih odločilnih trditvah tožeče stranke, pa je sodišče prve stopnje smelo v zadevi odločiti brez glavne obravnave, ki je nobena od strank v tem sporu majhne vrednosti ni predlagala.

16. Zmotno je stališče pritožbe, da je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da je tožena stranka predlagala zaslišanje prič, za kar je potrebna izvedba naroka in neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, na katero tožena stranka ni mogla opozoriti pred to pritožbo, saj je za takšno odločitev sodišča izvedela šele s prejemom izpodbijane sodbe.

17. Pritožbeni očitek o tem, da se je sodišču prve stopnje pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker ni izvedlo naroka za glavno obravnavo, ki bi ga moralo, ker je tožena stranka predlagala izvedbo dokazov z zaslišanjem prič, kar pomeni, da je zahtevala izvedbo naroka, saj prej navedenih dokazov drugače kot na naroku za glavno obravnavo ni mogoče izvesti, je neutemeljen in zmoten, ker v postopku o sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki so izraz načela ekonomičnosti in pospešitve postopka in ti dve načeli se uresničujeta tudi tako, da je stranka v tem postopku tista, ki odloča o tem, ali bo sodišče prve stopnje dolžno razpisati narok, ker sicer velja, da postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj.(1) Stranka mora izrecno zahtevati razpis naroka in predlaganje dokazov z zaslišanjem strank ali zaslišanjem prič takšni izrecni zahtevi ne ustreza.(2)

18. Pritožba sama pove, da je tožena stranka zgolj posredno zahtevala razpis naroka za glavno obravnavo, ni pa te zahteve izrecno postavila, zato je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka neutemeljen.

19. Sodišče prve stopnje je ob izostanku zahteve obeh pravdnih strank za razpis naroka za glavno obravnavo, imelo diskrecijsko pravico, da se odloči, če bo narok razpisalo ali ne ob dejstvu, ki ni pritožbeno sporno, da je bilo dejansko stanje med strankama sporno.(3)

20. Ker po povedanem sodišču prve stopnje ni bilo potrebno izvesti naroka za glavno obravnavo in ker tožena stranka ni prerekala odločilnih trditev tožeče stranke, je sodišče prve stopnje še sporno dejansko stanje ugotovilo na podlagi izvedenih listinskih dokazov, tako ugotovljenega dejanskega stanja pa tožena stranka s pritožbo ne more izpodbijati.

21. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodilo tudi glede zakonskih zamudnih obresti, saj se je tožena stranka zavezala kot porok in plačnik (1019. člen Obligacijskega zakonika - OZ) in na podlagi pogodbenih določil je zaradi neplačila glavnega dolžnika takoj v plačilo zapadla celotna sedaj vtoževana terjatev, kar daje tožeči stranki upravičenje do zakonskih zamudnih obresti (378. člen OZ).

22. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se sodišču prve stopnje ni pripetila nobena od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe pretežno pazi po uradni dolžnosti (morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), izpodbijana sodba pa ima po vsem navedenem razloge o vseh odločilnih dejstvih in so ti razlogi jasni in razumljivi ter pravilni.

23. Pritožba ni obrazloženo izpodbijala izreka o stroških postopka, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal morebitnih po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti zmotne uporabe materialnega prava (350. člen ZPP).

24. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

25. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP), odgovor na pritožbo pa ni prispeval k razjasnitvi zadeve in k presoji pritožbenega sodišča, zato mora tožeča stranka sama nositi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-----

Op. št. (1): Člen 450 ZPP se glasi: “1)Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. 2)Sodišče lahko čas in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka (11. člen). 3)V postopku v sporih majhne vrednosti ni mirovanja postopka.”

Op. št. (2): N. Betteto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba Uradni list, Ljubljana 2009, stran 722.

Op. št. (3): Drugi odstavek 454. člena ZPP se glasi: “Na način iz prejšnjega odstavka sodišče ravna tudi v primeru, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala.”

Datum zadnje spremembe:

31.03.2017

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cp 786/2012
• VSL sklep II Cp 2433/2012
• VSC Sodba Cp 19/2020