VSC sklep II Ip 54/2017

Jedro

Ker se je z realizacijo sklepa o izvršbi končala izvršba, dejansko ni več izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo ugovor tretjih kot prepozen.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 27. 10. 2016:

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu prvonavedenim sklepom zavrglo ugovor tretjih z dne 12. 10. 2016. Ugotovilo je, da je bil sklep o izvršbi poslan v izvrševanje dolžnikovemu dolžniku U., ki je 7. 10. 2016 obvestila, da je v celoti realizirala sklep o izvršbi. Dne 13. 10. 2016 je sodišče prejelo ugovor tretjih, to je ostalih upnikov iz izvršilnega naslova, v katerem zatrjujejo, da imajo na terjatvi pravico, ki preprečuje izvršbo. Ugovor tretjih je prepozen, glede na to, da je dolžnikov dolžnik pred prejemom ugovora obvestil sodišče o dokončni realizaciji sklepa o izvršbi. S tem so končana vsa izvršilna dejanja in tako tudi izvršilni postopek. Ureditev medsebojnih razmerij med (solidarnimi) upniki oziroma razdelitev terjatve je stvar notranjega razmerja med njimi. Zato lahko tretji morebitno terjatev do upnika iz tega postopka uveljavljajo s posebno tožbo v pravdnem postopku. V tem postopku to ni več mogoče, saj je s poplačilom upnikove terjatve končan.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagajo pritožbo tretji po pooblaščenki brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajajo, da je sodišče zagrešilo več nezakonitih dejanj - hudih strokovnih zmot, ki so pripeljale do tega, da je sredstva zarubil upnik, ki do njih sploh ni bil upravičen. Iz obrazložitve sklepa o izvršbi z dne 3. 10. 2016 iz 2. točke izhaja, da gre v konkretnem primeru po ugotovitvi sodišča (po vpogledu v izvršilni naslov) za primer s tožbo dogovorjene solidarnosti upnikov, saj na tožeči stranki nastopajo dediči po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu, ki v pravdnem postopku solidarno uveljavljajo vtoževani znesek od toženih strank tako, da slednje odgovarjajo tožečim strankam za celo obveznost in lahko katerakoli od tožečih strank zahteva njeno (celotno) izpolnitev od kogar hoče. Nikjer v izreku sodbe ni navedeno, da so tožeče stranke (tretji) in upnik solidarni upniki in da lahko dolžnik plača le enemu od njih. Ker ne gre za solidarne upnike, bo potrebno terjatev porazdeliti med posamezne tožnike, upoštevaje zgodovinski prenos terjatev ter zgodovinski potek zapuščinskih postopkov dedičev po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu. Če izpolnitev prejme upnik, ki postane insolventen, bodo drugi upniki ostali praznih rok. Zmotno in nezakonito stališče izvršilnega sodišča izhaja tudi iz obrazložitve sklepa: sodišče je na podlagi tretjega odstavka 46. člena ZIZ dovolilo takojšen prenos zarubljenih denarnih sredstev, saj je upnik predložil izvršilni naslov v izvirniku in gre za gospodarsko zadevo. V konkretnem primeru v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Celju P 973/1998, sodba je bila izvršilni naslov, nastopajo kot stranke tudi fizične osebe.

3. Upnik je po pooblaščeni odvetniški družbi odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da je sodišče sledilo zatrjevanjem tožečih strank in jih štelo za solidarne upnike in to je še toliko bolj razvidno iz I. točke izreka sodbe, v kateri je ugotovilo obstoj terjatve tožečih strank kot solidarnih upnikov do prvotožene stranke 62.578,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2014 dalje do plačila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tretji so (bili) po lastnih trditvah in ugotovitvah sodišča prve stopnje skupaj z upnikom tožeče stranke v pravdnem postopku, kjer je bil izdan izvršilni naslov. Ali so v izvršilnem naslovu navedeni kot solidarni upniki in ali so tretji, tega po koncu izvršilnega postopka ni mogoče presojati v izvršilnem postopku. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil sklep o izvršbi poslan v izvrševanje dolžnikovemu dolžniku, ki je 7. 10. 2016 obvestil sodišče, da je v celoti realiziral sklep o izvršbi in da je sodišče 13. 10. 2016 prejelo ugovor tretjih. Temu v pritožbi pritrjujejo. Na podlagi drugega odstavka 64. člena ZIZ se lahko ugovor tretjega vloži do konca izvršilnega postopka. Ker se je z realizacijo sklepa o izvršbi končala izvršba, dejansko ni več izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo ugovor tretjih kot prepozen.

6. Tretji neutemeljeno očitajo sodišču prve stopnje zmotno uporabo tretjega odstavka 46. člena ZIZ, ker naj ne bi šlo za gospodarsko zadevo. Novela ZIZ-J je 30. 7. 2014 črtala zadnji stavek tretjega odstavka 46. člena ZIZ. Od tedaj se upnik poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, pod pogojem, da predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov.

7. Pritožbeni očitki o nezakonitih dejanjih sodišča, strokovnih zmotah, protipravnem omogočanju, da je denar, ki naj bi pripadal tudi tretjim, v celoti pobral upnik, so lahko stvar drugega postopka.

O pritožbi zoper sklep z dne 14. 12. 2016:

8. Sodišče prve stopnje je z v uvodu drugonavedenim sklepom zavrnilo predlog tretjih za razveljavitev potrdila pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (I. točka izreka). Zavrglo je ugovor tretjih (po izteku roka) z dne 22. 11. 2016 (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je v predlogu za izvršbo kot upnik navedena le ena stranka, ki je vložila predlog. Upniku je bil sklep o izvršbi vročen po pooblaščencu 4. 10. 2016. Tudi na dolžniški strani nastopa le ena stranka, kateri je bil sklep o izvršbi vročen 5. 10. 2016. Nepravilno je naziranje tretjih, da so upniki v tem postopku, kar naj bi izhajalo iz izvršilnega naslova. Res je, da so bili tožeča stranka v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, vendar je sodišče pri določitvi strank v izvršilnem postopku vezano na navedbo oziroma označbo v predlogu za izvršbo, ki se nujno ne pokriva z izvršilnim naslovom. Zmotno je zatrjevanje tretjih, da bi jim moralo sodišče vročiti sklep o izvršbi, ker so v izvršilnem naslovu označeni kot upniki. Vložniki predloga za razveljavitev potrdila pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi v predlogu za izvršbo niso označeni kot upniki (niti kot dolžniki) in zato niso stranke postopka, pač pa udeleženci, katerim se v skladu s prvim odstavkom 45. člena ZIZ ne vroča sklep o izvršbi, zato nastop pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni vezan na vročitev navedenim osebam. Sklep o izvršbi z dne 3. 10. 2016 je bil pravilno vročen upniku ter dolžniku in ker v roku 8 dni od vročitve ni vložil ugovora, je sodišče pravilno ugotovilo nastop pravnomočnosti. Edino pravno sredstvo, ki ga v izvršilnem postopku imajo osebe, ki zatrjujejo in izkažejo, da imajo na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, je ugovor tretjega po 64. členu ZIZ. Ugovor tretjega ni vezan na 8-dnevni ugovorni rok od vročitve sklepa o izvršbi, zato ZIZ ne loči med rednim ugovorom tretjega in ugovorom po izteku roka. ZIZ določa le skrajni rok, do katerega je mogoče vložiti ugovor tretjega, to je do konca izvršilnega postopka. Ko je izvršilni postopek končan, tretji v izvršilnem postopku ne more več izpodbijati sklepa o izvršbi, še zlasti ne z ugovorom, ki ga naslovi kot ugovor po izteku roka. V skladu z 56. členom ZIZ je ugovor po izteku roka pravno sredstvo, ki ga ima na voljo dolžnik, kar pomeni, da tretji niso legitimirani za vložitev ugovora po izteku roka.

9. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagajo pritožbo tretji po pooblaščenki brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navajajo, da je stališče sodišča zmotno in bi moralo zavrniti oziroma zavreči predlog za izvršbo. Predlog, ki ga je podal upnik, se ne pokriva z izvršilnim naslovom. V izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova sodišče le prisilno izvršuje terjatev, kot izhaja iz pravnomočnega in izvršljivega izvršilnega naslova. Izvršilno sodišče je v celoti vezano na izvršilni naslov. V konkretnem primeru se je pri presojanju upnikovega materialnopravnega upravičenja enostavno izmislilo, da so tožeče stranke, med njimi tudi upnik, skupnost dedičev in tako solidarni upravičenci v izvršilnem postopku. Res je, da lahko tretji svoja pravna sredstva uveljavlja le do konca izvršilnega postopka, vendar se je v tem primeru sodišče potrudilo, da je postopek izvršbe trajal le slab teden, ker je spet nasedlo upniku ali pa si je enostavno izmislilo, da gre za gospodarsko zadevo, čeprav izvršilni naslov izhaja iz civilnega pravdnega postopka in ne gospodarskega postopka.

10. Upnik je po pooblaščencu odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da je bil sklep o izvršbi pravilno vročen upniku in dolžniku, pritožbe nista vložila, zaradi česar je postal pravnomočen.

11. Tretji so po pooblaščenki odgovorili na upnikov odgovor na pritožbo. Ker ZPP tega ne pozna, ga sodišče druge stopnje ni upoštevalo.

12. Pritožba ni utemeljena.

13. Tretji v pritožbi ne izpodbijajo dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vročanja sklepa o izvršbi in nevlaganja pravnih sredstev strank. Materialnopravni zaključki sodišča prve stopnje o neutemeljenosti predloga tretjih za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi in o nedovoljenosti ugovora tretjih po izteku roka so pravilni. Tretji v pritožbi vztrajajo pri stališču, da niso solidarni upravičenci skupaj z upnikom, na kar je bilo že odgovorjeno pri prejšnji pritožbi. Prav tako je bilo odgovorjeno, da za takojšnjo poplačilo upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet pod pogojem, da je predlogu za izvršbo priložil izvršilni naslov, od novele ZIZ-J dalje ni potrebno, da bi šlo za gospodarski spor.

Končna odločitev in o stroških:

14. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbi tretjih kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

15. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovoroma ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

Datum zadnje spremembe:

31.03.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 493/2004
• VSL sklep III Cp 802/2005
• VSL sklep III Cp 1656/2005