VSC sklep II Ip 39/2017

Jedro

Določba drugega odstavka 38.c člena ZIZ, da je dokončni obračun izvršilni naslov, velja samo v razmerju med izvršiteljem in upnikom.

Po tar. št. 16 Tarife pripada izvršitelju plačilo v stalnem znesku za naslednja izvršilna dejanja po 6. alineji: za pridobitev podatkov o naslovu prebivališča in zaposlitvi dolžnika po 4. členu ZIZ - plačilo v vrednosti 50 točk. Ne gre torej za pridobitev katerihkoli podatkov iz 4. člena ZIZ, temveč samo o naslovu prebivališča in zaposlitvi dolžnika. Upnik zato v pritožbi neutemeljeno navaja, da stroški za pridobitev podatkov predstavljajo strošek poizvedbe o registraciji vozil na ime dolžnika, s čimer naj bi bil upnik oziroma njegov pooblaščenec seznanjen. To niso podatki, za katere bi izvršitelju pripadala posebna nagrada po 6. alineji tar. št. 16 Tarife.

Izrek

I. Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 5. 2016.

II. Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 9. 2016.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

O pritožbi upnika zoper sklep z dne 19. 5. 2016:

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu prvonavedenim sklepom naložilo dolžniku, da je dolžan povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške 588,46 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od preteka 8 dni od vročitve sklepa dalje do plačila. Ugotovilo je, da upnik z vlogo z dne 11. 5. 2016 pravočasno zahteval povrnitev stroškov po obračunu izvršitelja z dne 6. 5. 2016 v zvezi z računom izvršitelja 0218/16 z dne 6. 5. 2016. Po obračunu je priznalo: […]. Po stroškovniku izvršitelja ni priznalo stroškov za postavko pridobitev podatkov 50 točk, saj iz izvršiteljevega poročila ne izhaja, da bi pridobival kakršnekoli podatke in ne da bi bilo potrebno pridobivati kakršnekoli podatke. Navedeni stroški niso bili potrebni za izvršbo.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da ni priglašal stroškov na pamet in po svoji volji, pač pa na podlagi obračuna stroškov izvršitelja z dne 6. 5. 2016. Skladno pravnemu pouku izvršiteljevega obračuna je ta, glede na to, da upnik zoper njega ni podal pravnega sredstva, postal izvršilni naslov. Na izvršilni naslov, ki predstavlja pravnomočno rešeno predhodno vprašanje o tem kolikšni stroški so upniku dejansko nastali, je sodišče vezano in bi moralo upniku priznati vse priglašene nadaljnje stroške. Izvršitelj je v resnici opravil dejanje pridobitev podatkov, upnik je bil seznanjen z dejstvom, da je to dejanje izvršitelj opravil pred rubežem, saj je izvršitelj pred rubežem kontaktiral pooblaščenca upnika in ga seznanil, da je pri upravnem organu opravljal poizvedbe o tem katera vozila so registrirana na ime dolžnika, da bi na rubežu tudi zarubil vsa vozila oziroma če katerega iz evidence upravnega organa ne bi našel pri dolžniku, bi vedel, da je bil le deloma uspešen in da mora opraviti ponovni rubež, da bo našel in zarubil vsa vozila. Ker je izvršitelj dejansko opravil dejanje pridobitev podatkov, upnik pa je s tem bil seznanjen, bi upnik ravnal nekorektno, če bi izvršitelju prerekal oziroma s pravnim sredstvom izpodbijal priglašeno postavko 50 točk za pridobitev podatkov. Že iz narave stvari izhaja, da izvršitelj, da lahko opravi rubež na resen način, pred tem pridobiva podatke o premoženju dolžnika, ki ga nato na rubežu zarubi. Zato je milo rečeno neresno, da sodišče teh stroškov ne prizna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Neutemeljen je upnikov očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi procesne ovire pravnomočno rešene stvari, ker ni podal pravnega sredstva zoper izvršiteljev obračun stroškov z dne 6. 5. 2016, ki je postal izvršilni naslov. Določba drugega odstavka 38.c člena ZIZ, da je dokončni obračun izvršilni naslov, velja samo v razmerju med izvršiteljem in upnikom. To razmerje pa je ločeno od razmerja med dolžnikom in upnikom. Prvo razmerje opredeljujejo določila prvega ter drugega odstavka 38.c člena ZIZ in v tej fazi postopka dolžnik ne sodeluje, zato ga obračun ne more vezati. Upnik lahko zahteva od dolžnika le povrnitev za izvršbo potrebnih stroškov po petem odstavku 38. člena ZIZ in ne avtomatično vseh stroškov, ki izhajajo iz izvršiteljevega obračuna. Pri naložitvi povrnitve stroškov dolžniku sodišče vedno presoja pravilnost izvršiteljevega obračuna.(1) Stališče, kot ga zastopa upnik, da sodišče ne sme več preverjati zneska dokončnega obračuna v razmerju do dolžnika, bi pomenilo, da bi lahko ob odsotnosti upnikove zahteve za sodno varstvo v razmerju med dolžnikom in upnikom sodišče naložilo dolžniku plačilo tudi izvršilne stroške, glede katerih se dolžnik niti sodišče nista smela izjasniti. Tak pristop bi bil nesprejemljiv z vidika dolžnikove pravice do sodnega varstva in njegove pravice do izjave.(2)

5. Izpodbijani stroški predstavljajo postavko pridobitev podatkov 50 točk oziroma 10,50 EUR. Iz izvršiteljevega obračuna stroškov z dne 6. 5. 2016, ki ga je predložil upnik z zahtevo za odmero stroškov (priloga A3), izhaja, da je izvršitelj to postavko opredelil po tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Tarifa). Po tar. št. 16 Tarife pripada izvršitelju plačilo v stalnem znesku za naslednja izvršilna dejanja po 6. alineji: za pridobitev podatkov o naslovu prebivališča in zaposlitvi dolžnika po 4. členu ZIZ - plačilo v vrednosti 50 točk. Ne gre torej za pridobitev katerihkoli podatkov iz 4. člena ZIZ, temveč samo o naslovu prebivališča in zaposlitvi dolžnika. Upnik zato v pritožbi neutemeljeno navaja, da stroški za pridobitev podatkov predstavljajo strošek poizvedbe o registraciji vozil na ime dolžnika, s čimer naj bi bil upnik oziroma njegov pooblaščenec seznanjen. To niso podatki, za katere bi izvršitelju pripadala posebna nagrada po 6. alineji tar. št. 16 Tarife. Tudi iz obračuna stroškov izvršitelja ne izhaja, da bi opravljal poizvedbe o naslovu prebivališča in zaposlitvi dolžnika. Iz njegovega rubežnega in cenilnega zapisnika z dne 4. 5. 2016 je razvidno, da je opravil rubež na sedežu dolžnika kot s.p. v Ž. in da rubeža na domačem naslovu dolžnika (v B.) zaenkrat ne bo opravil, da ima dolžnik na naslovu dovolj premoženja, da na domači naslov ne bo hodil, da naj bi imel dolžnik po navedbah v posesti prestižno vozilo BMW in da zarubljeno premoženje zaenkrat zadošča (listna št. 22 spisa). Izvršitelj je bil tako ob rubežu seznanjen ne le z dolžnikovim sedežem s.p. v Ž., temveč tudi z njegovim stalnim prebivališčem v B., saj je sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi (po predlogu upnika) navedlo, da se opravi izvršba z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari, ki se nahajajo na naslovih dolžnika v Ž. in v B. ali kjerkoli drugje (listna št. 14 spisa). V tem primeru je nagrada za poizvedbe o premoženju dolžnika, ki naj bi ga zarubil izvršitelj, zajeta v plačilu za rubež po drugem odstavku tar. št. 1 Tarife. Ta določa, da je v plačilo za rubež po tej tar. št. zajeta tudi cenitev zarubljenih stvari, sestava potrebne dokumentacije, vročitev sklepa o izvršbi oziroma sklepa o določitvi izvršitelja ter vsa druga opravila, ki jih mora opraviti izvršitelj v zvezi z rubežem in niso posebej ovrednotena v tem pravilniku.

6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo upnika kot neutemeljeno in potrdilo prvi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

O pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 29. 9. 2016:

7. Sodišče prve stopnje je z v uvodu drugonavedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep z dne 19. 4. 2016 (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora v 8 dneh povrniti upniku 399,83 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8 dnevnega roka za izpolnitev dalje (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je dolžnik s.p., torej fizična oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ki je neločljivo povezana s fizično osebo in je zakoniti zastopnik on sam. Poslovni naslov dolžnika je C., naslov dolžnikovega stalnega prebivališča pa je K. (v času rubeža); sprememba naslova je bila 17. 6. 2016, kot izhaja iz priloženega potrdila. Kolikor je izvršitelj zarubil stvari, ki niso v lasti dolžnika, je to stvar ugovora tretjega.

8. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščenki brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da je 17. 6. 2016 prijavil stalno prebivališče na naslovu C., kjer trenutno živi. Iz svojega starega naslova K. je zaradi razpada skupnosti odnesel vse stvari, tako da na naslovu ni več njegovih premičnin večje vrednosti oziroma so v lasti lastnice stavbe - bivše partnerke in hčerke. Res je, da se lahko tretje osebe poslužijo ugovora tretjega, vendar to povzroča nepotrebne in visoke sodne stroške. Rubežnik je na naslovu C., kjer dolžnik trenutno prebiva in posluje, zarubil več premičnin večje vrednosti (delovni stroji) in kateri so se prodali z neposredno pogodbo. Morala bi se razpisati javna dražba, da bi lahko prišlo do poplačila obveznosti. Zakaj rubežnik ne opravi prodaje zarubljenih premičnin ni znano. Dolžniku nastaja škoda, saj s predmeti, ki so zarubljeni, ne more razpolagati, rubežnik pa ne razpiše dražbe, da bi prišlo do poplačila upnika in zaključka postopka.

9. Upnik je po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da se na naslovu C. niti ne nahajajo prostori za prebivanje ljudi, pač pa gre za poslovne prostore dolžnikovega s.p.. Ti so izpraznjeni, v njih ni premičnin, ki bi omogočale bivanje, saj je vse, kar je bilo rubljivega, zarubil izvršitelj. Izvršitelj je opravil dražbi 2. in 30. 9. 2016 ter prodal vse, kar je lahko prodal, kar dokazujeta zapisnika o javni dražbi. Vendar to ne zadošča za poplačilo upnika. Da dolžnik dejansko še vedno prebiva na naslovu v K., se je osebno prepričal upnik na lastne oči, ki bo vedel o tem izpovedati. Izvršba je pravilno dovoljena ne le v sklepu na dveh navedenih naslovih, pač pa je predlagana na vse premičnine dolžnika, ki se nahajajo kjerkoli. Bistveno je, da se zarubijo stvari, ki so dolžnikove, ne glede na to na katerih lokacijah se nahajajo in ali gre za lokacije, kjer dolžnik prebiva ali ne. Če se bo pri rubežu pojavil tretji, ki bo skušal trditi, da gre za njegove premičnine, bo to stvar ugovora tretjega in dokazovanja, da tretji podaja ugovor neutemeljeno in gre dejansko za to, da sodeluje z dolžnikom pri oviranju izvršbe.

10. Pritožba ni utemeljena.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ima dolžnik pravico do ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z omejitvijo ugovornih razlogov na novo sredstvo ali predmet izvršbe(3). Bistvene trditve v vlogi dolžnika - podredno ugovoru zoper sklep z dne 19. 4. 2016 so bile, da ima stalno prebivališče prijavljeno na naslovu C., da nima prebivališča na naslovu K., da je to uredil skladno z Zakonom o prijavi prebivališča, da nasprotuje, da bi se opravljal rubež premičnin na navedenem naslovu, saj tam ne živi več in na tem naslovu ni več premičnega premoženja v njegovi lasti (listna št. 75 spisa)(4). Ugovor je bil torej “preventivne” narave, da izvršitelj ne bi opravljal rubeža na naslovu v B. Izvršitelj tam sploh še ni opravljal rubeža, temveč, kot je bilo iz zapisnika z dne 4. 5. 2016 že ugotovljeno že v okviru pritožbe upnika, ga je opravljal na sedežu dolžnika kot s.p. v Ž. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, če bi izvršitelj zarubil stvari, ki niso v lasti dolžnika, je to stvar ugovora tretjega. Res je to povezano z določenimi stroški, vendar so ti zakonska posledica. Ne drži, da izvršitelj ni razpisal dražbe. Razpisal je dve in na njih prodal zarubljene premičnine, prvič 3. 9. 2016 in drugič 30. 9. 2016.

12. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo dolžnika kot neutemeljeno in potrdilo prvi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

O stroških tega pritožbenega postopka:

13. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka v zvezi s svojo pritožbo, saj ti stroški niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sam krije tudi svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo dolžnika, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

14. Tudi dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, saj mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil po šestem odstavku 38. člena ZIZ in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

-----

Op. št. (1): Sklepi VSM I Ip 1128/2015, I Ip 742/2015, I Ip 680/2015-1, VSL III Cp 1062/2005.

Op. št. (2): Sklepi VSM 1035/2012, VSC I Ip 767/2007, I Cp 1805/2006, VSL III Cp 5539/2005.

Op. št. (3): Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 6. 1996.

Op. št. (4): Predložil je potrdilo o prijavi stalnega prebivališča na naslovu v Ž. z dne 17. 6. 2016, kar je storil dva dni zatem, ko mu je izvršitelj 15. 6. 2016 na sedežu s.p. v Ž. vročil sklep o nadaljevanju izvršbe na premičnine (listna št. 67 spisa).

Datum zadnje spremembe:

31.03.2017