VSC sklep II Ip 44/2017

Jedro

Bistveni zapis o izvršilnem naslovu in neposredni izvršljivosti notarskega zapisa je v točki tretjič in sicer je vsebovan v okviru sporazuma o zavarovanju denarne terjatve. Besedna zveza „ta notarski zapis“ se nanaša na oba pravna posla, predvsem na kreditno pogodbo, ki je temelj za dolžnikovo jamčevanje za najeti kredit z vsem svojim premoženjem. Upnik je lahko predlagal izvršbo na njegovo katerokoli premoženje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi v izpodbijani III. točki izreka in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno dovolilo predlagano izvršbo (I. točka izreka). Izvršba se opravi: […] (II. točka izreka). V preostalem je zavrnilo predlog za izvršbo (III. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora povrniti upniku 65,00 EUR izvršilnih stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8 dni od vročitve sklepa dalje do plačila (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da je pravna podlaga izvršilnega postopka notarski zapis SV 205/2010. Lastnost izvršilnega naslova je v notarskem zapisu priznana le v obsegu danega soglasja in ker je bilo dano le z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini parc. št. 147.S k.o. ..., tega soglasja ni mogoče razširiti na neposredno izvršljivost na druge dolžnikove nepremičnine […], ker ta obveznost ni bila dogovorjena in zanjo dano soglasje. Takšno soglasje je bilo v predloženem notarskem zapisu dano samo za zastavljeno nepremičnino, ni pa navedeno, da se lahko upnik poplača tudi iz preostalega dolžnikovega premoženja. Dogovorjen je bil samo kredit in zavarovanje z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini in da se v primeru neplačila lahko opravi izvršba na zastavljeno nepremičnino. Nad dolžnikom je bil v juliju 2015 začet postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil uspešno pravnomočno končan 15. 3. 2016. Izvršljiv notarski zapis je bil sklenjen pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom (23. 3. 2010) in je upnik zastavno pravico - hipoteko, s katero je zavarovana terjatev, pridobil pred začetkom postopka prisilne poravnave. Upnik lahko, glede na to, da učinki poenostavljene prisilne poravnave v nezavarovanem delu veljajo tudi zanj, uveljavlja pravico do poplačila v izvršilnem postopku samo na način, da unovči zavarovanje terjatve. To pomeni, da potrjena prisilna poravnava učinkuje za morebitni neplačani del terjatve, katere višino bo sodišče ugotovilo šele z uresničitvijo ločitvene pravice, torej po prodaji nepremičnine, na kateri ima upnik ločitveno pravico.

2. Zoper III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da nastopa dolžnik v notarskem zapisu SV 205/10 z dne 23. 3. 2010 tako v kreditni pogodbi LD ... z dne 15. 3. 2010 kot v sporazumu o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu SPZ v dveh vlogah in sicer kot plačnik (zavezanec za plačilo) v točki I. ter kot zastavitelj v točki II. Stranki sta v točki III. notarskega zapisa soglašali, da je ta notarski zapis izvršilni naslov v smislu 4. člena Zakona o notariatu in 20.a člena ZIZ ter neposredno izvršljiv glede vseh obveznosti iz notarskega zapisa. Navedeno pomeni, da neposredna izvršljivost notarskega zapisa, torej pravica upnika terjati dolžnika neposredno v izvršilnem postopku zapadlo terjatev, k plačilo katere se je dolžnik (zavezanec za plačilo) zavezal v točki I., ni bila omejena samo na določeno dolžnikovo premoženje (soglasje k neposredni izvršljivosti ni bilo omejeno), temveč je dal splošno soglasje k neposredni izvršljivosti (na vse svoje premoženje). Notarskemu zapisu je lastnost izvršilnega naslova priznana v obsegu danega pooblastila, ki je neomejeno. Poenostavljena prisilna poravnava na upnikovo terjatev iz naslova kreditne pogodbe LD... z dne 15. 3. 2010 ne vpliva (četudi bi bila vnesena v posodobljeni seznam preizkušenih terjatev), saj je terjatev zavarovana, hkrati terjatev ni bila vnesena v posodobljeni seznam preizkušenih terjatev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik se utemeljeno sklicuje na določbe notarskega zapisa SV 205/10 z dne 23. 3. 2010, v katerem sta stranki sklenili dva pravna posla: kreditno pogodbo (listna št. 2 do 29 notarskega zapisa) in sporazum o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu SPZ (listna št. 29 do 32 notarskega zapisa). Pravilno navaja, da dolžnik nastopa v dveh vlogah in sicer kot plačnik - zavezanec za plačilo (po kreditni pogodbi) ter kot zastavitelj (po sporazumu o zavarovanju denarne terjatve). Da nastopa kot kreditojemalec in zastavitelj, izhaja tudi iz njegovega poimenovanja v uvodnih določbah notarskega zapisa. Poleg tega se je dolžnik v točki 3.1 kreditne pogodbe zavezal upniku v zavarovanje obveznosti po tej pogodbi zagotoviti tri bianco menice z nepreklicno izjavo za njihovo izpolnitev v obliki in vsebini, razumno sprejemljivi za upnika (listna št. 10 notarskega zapisa). Menice pa se dajo za osebno jamstvo dolžnika. Z dodatno zastavitvijo nepremičnine po sporazumu o zavarovanju ni prenehalo dolžnikovo osebno jamstvo za obveznosti po kreditni pogodbi.

5. Bistveni zapis o izvršilnem naslovu in neposredni izvršljivosti notarskega zapisa je v točki tretjič in sicer je vsebovan v okviru sporazuma o zavarovanju denarne terjatve (list. št. 30 notarskega zapisa). Upnik ga v pritožbi utemeljeno povzema, kot se glasi, da je ta notarski zapis izvršilni naslov v smislu 4. člena Zakona o notariatu in 20.a člena ZIZ in kot takšen neposredno izvršljiv glede vseh izvršljivih obveznosti iz tega notarskega zapisa. Besedna zveza „ta notarski zapis“ se nanaša na oba pravna posla, predvsem na kreditno pogodbo, ki je temelj za dolžnikovo jamčevanje za najeti kredit z vsem svojim premoženjem. Upnik je lahko predlagal izvršbo na njegovo katerokoli premoženje.

6. Upnik utemeljeno izpodbija tudi zaključek sodišča prve stopnje o učinku pravnomočno končane poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje vpogledalo v sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave in v posodobljeni seznam upnikov z dne 5. 8. 2015. Pritožbi ga prilaga upnik in iz posodobljenega seznama ne izhaja, da bi dolžnik vključil upnika v posodobljeni seznam upnikov. V skladu s četrtim odstavkom 221.b člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) v zvezi s četrtim odstavkom 221.d člena tega zakona učinkuje poenostavljena prisilna poravnava za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev. Iz izjave dolžnika po 221.d členu ZFPPIPP o resničnosti in poštenosti prikazanih podatkov v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika po 142. členu ZFPPIPP z dne 29. 6. 2015 izhaja celo nasprotno, da je dolžnik priznal upnika kot ločitvenega upnika. Zanj pa poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sklepa zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvar in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi, razveljavilo sklep v izpodbijanem delu in v tem vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

8. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o zavrnjenem delu predloga za izvršbo. Preveri naj, ali je ta dovoljen v delu, ki se nanaša na prvo izvršilno dejanje - zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi glede na to, da jo je sodišče prve stopnje pravnomočno dovolilo v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini s sklepom Z 41/2016 z dne 16. 3. 2016 v zvezi s sklepom sodišča druge stopnje II Ip 22/2017 z dne 8. 3. 2017. O tem lahko prej vpraša upnika.

9. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

31.03.2017

Podobni dokumenti:

• VSC sklep II Ip 22/2017
• VSL sklep III Cp 1698/2003
• VSL sklep II Cpg 326/2005